Eva Repič – manekenka

Eva Repič se je pri 14-ih začela ukvarjati z manekenstvom. Od takrat se je sprehodila po že mnogih modnih pistah, nastopila v nekaj televizijskih oglasih ter kot manekenka obiskala celo Kitajsko. Ob tem boste najbrž pomislili, da ji gre zelo dobro in da je na konju. Pa še prav boste imeli.

23-letna študentka biologije in geografije namreč večino prostega časa preživi na konjskem hrbtu, pa tudi v družbi svojih psov, saj je velika ljubiteljica živali. In prav tako dobro kot se znajde na modnih brveh, se tudi v hlevu. Da ni čisto tipična manekenka, pove tudi podatek, da ni še nikoli hujšala, prav tako pa se niti ne spomni točnega leta, ko je osvojila kakšen lepotni naziv. Bivši Miss Term Ptuj to namreč ni tako pomembno. Manekenstvo (trenutno dela pri modni agenciji Michela) je zanjo zgolj konjiček, čeprav priznava, da je zelo rada urejena, saj se tako dobro počuti. Zato se uredi tudi za skok v trgovino ali pa si nadene nakit celo za pospravljanje sobe. Pravi, da mora vedno biti vse barvno usklajeno. Veselijo jo potovanja, njeno mesto je London. Obišče ga velikokrat, saj ima tam tudi že svojo klapo.

Kako si se začela ukvarjati z manekenstvom?

Včasih sem bila zelo sramežljiva, manekenstvo mi je bilo nekaj tujega. Nisem se nameravala ukvarjati s tem. Potem pa me je prijateljica, ki je že bila manekenka, vzela s sabo na modno agencijo. Njena šefica je predlagala, naj se vpišem v manekenski tečaj, da me naučijo pravilne in lepe hoje ter poziranja na modni posti in pred fotografi. In potem je nekako vse kar steklo in začelo se je moje ukvarjanje z manekenstvom.

Si se udeležila kakšnih lepotnih tekmovanj?

Vedno sem menila, da to ni zame. Manekenstvo je namreč moj hobi, z njim si tudi nekaj malega zaslužim… Za lepotna tekmovanja pa sem vedno rekla, da ne bom nikoli šla. Potem pa je enkrat prišlo do stave med prijateljicami in mano. Zmenile smo se, da če izgubim stavo, se moram prijaviti na prvo lepotno tekmovanje, ki bo sledilo. Seveda sem izgubila in prijateljice so me prijavile na tekmovanje za Miss Term Ptuj. To je bila bolj »zafrkancija«. Potem pa se je vse lepo izteklo in sem zmagala. Agentka mi je predlagala, naj grem na tekmovanje za Miss Slovenije. Verjetno ne bom šla, ampak nikoli ne reci nikoli.

Katerih odmevnih dogodkov, na katerih si sodelovala kot manekenka, se najbolj spominjaš?

Veliko jih je. Na vsaki modni reviji se zgodi kaj novega. Veliko je pozitivnih in negativnih izkušenj. Čisto slučajno sem recimo delala tudi za neko modno agencijo v Londonu, kjer imam sorodnike. Ko sem bila na počitnicah, me je na ulici ustavil nek gospod in vprašal, če bi bila pripravljena delati. Šla sem na nekaj castingov in dobila manjše slikanje. Z neko drugo modno agencijo pa smo bili skoraj mesec dni na Kitajskem, kjer smo po večjih mestih predstavljali evropsko modo. To je bila zelo lepa izkušnja, taka, ki ti za vedno ostane v spominu. V glavnem pa delam revije po Sloveniji. A trenutno dajem prednost drugim stvarem, predvsem šoli.

Videli smo te že tudi v nekaj oglasih na televiziji. Nam zaupaš kaj več o tem?

Posnela sem nekaj oglasov. Eden je bil recimo za nek odstranjevalec madežev. Štirje smo snemali v Kliničnem centru. S »pacienta« smo poskušali odstraniti madeže. Bilo je prav zanimivo, pa tudi kar naporno. Ko na televiziji vidiš tisti kratek oglas si ne predstavljaš, koliko je zanj potrebno časa in truda.

Rada spremljaš medije, ki pišejo in govorijo o modi?

Glede tega nisem ravno fanatik, vseeno pa rada pogledam dobro modno revijo, tudi tuje. Prav tako si rada ogledam tudi lepotne prireditve v Sloveniji, saj ponavadi tekmujejo moje prijateljice in tako dobim priložnost, da navijam zanje.

Zanimiva anekdota z modnega odra?

Da bi padla na odru se mi še ni zgodilo. Nimam kakšne posebne anekdote. Se mi pa je že večkrat kakšno oblačilo strgalo v zaodrju, nato pa so mi ga z raznimi vrvicami in pasi pripeli nazaj. Navzven je bilo videti lepo, ko pa sem prišla iz odra, je vse padlo z mene.

Kaj počneš poleg tega, da se ukvarjaš z manekenstvom?

Študiram. Imam dva konja in se aktivno ukvarjam z jahanjem, ki ga tudi učim. Sem strastni ljubitelj živali. Doma imam tudi dva psa, nemško dogo, ki je sicer bolj mamina kot moja, in yorkshirskega terierja, ki je zelo mini mini. Z njo imava dvakrat tedensko agility treninge in se pripravljava na tekmovanja.

Kako skrbiš zase?

Že moj prosti čas in hobiji veliko povedo. Ves čas sem na zraku in v gibanju. Vsi, ki me poznajo, pravijo, da ne morem biti niti pet minut na miru. Raje kot v zakajene »kafiče«, grem na konja in v naravo. Rada rolam. Tudi treningi s psičko niso tako preprosti, kot so videti, saj se med ovirami kar natekaš. Jahanje pa je šport, ki najbolj skrbi za mojo postavo. Dolgo časa sem tudi delala in telovadila v fitnesu. Po dveh letih zdaj s tem spet začenjam. Tega ne delam, ker bi hujšala, ampak da ohranjam lepo postavo, ostajam v kondiciji in se dobro počutim. Slednje je najbolj važno. Po tem se namreč lažje zberem, učim in delujem na splošno.

Koliko pa paziš pri prehrani?

Zelo, zelo malo. Imam srečo, da imam dobro presnovo ali kako naj temu rečem. Nikoli v življenju še nisem hujšala. Če se mi je kdaj zdelo, da imam kako »kilco« preveč, sem šla več jahat ali na fitnes. Nikoli pa nisem manj jedla. Ni lepo, da to govorim, ampak včasih si privoščim čips tudi ob enajstih zvečer. Je pa moja velika razvada tudi čokolada, ki se ji nikoli ne odrečem. Najljubša hrana pa sta mi sadje in zelenjava. Drugače pa jem vse.

Načrti za prihodnost?

Da mi bo šlo še naprej tako v redu kot do sedaj. Želim si, da bi lahko še naprej usklajevala moje živali, manekenstvo, šolo in prijatelje.

Eva Repič - manekenka