Fosfatidilholin – lokalno nad maščobne celice

V zadnjem času je vedno več strokovne pozornosti namenjene enemu od načinov lokalnega odpravljanja podkožne maščobe, ki se ga, tudi na lastno pest, poslužuje vedno več ljudi, tudi raznih športnikov: vbrizgavanju fosfatidilholina neposredno v maščobno tkivo. Postopek je privlačen zato, ker je relativno neboleč, zanj ni potrebna anastezija, učinki pa so trajni, saj ne gre le za odpravo maščobe v smislu hujšanja (porabljanje maščobe iz adipocitov), pač pa se z njim maščobne celice uniči.

Uporaba fosfatidilholina ni nova, saj se je že v 50ih letih prejšnjega stoletja uporabljal  pri tretiranju ateromatičnih plakov, povišanega krvnega holesterola in maščobne embolije. V kozmetične namene ga je 1988 začel uporabljati dr. Sergio Maggiori; z vbrizgavanjem je odpravljal holesterolne depozite pod vekami.  Leta 1995 je začela brazilska zdravnica dr. Patricia Guedes Rittes, ki  je zaslužna za popularizacijo te metode, fosfatidilholin uporabljati tudi za lokalno odpravljanje podkožne maščobe na drugih delih telesa.

Fosfatidilholin

Fosfatidilholin je skupno ime za skupino fosfolipidov, ki so bistven sestavni del sten telesnih celic, lipoproteinov v krvi (LDL, VLDL in HDL; glej članek Holesterol), pomembno vlogo pa imajo tudi pri celični signalizaciji.

Koncentracija fosfatidilholina s starostjo upada; celične stene novorojenčkov tako lahko sestavlja do 90% fosfatidilholina, pri starostnikih pa le še 10%.

V kemiji se namesto fosfatidilholin uporablja tudi ime lecitin, sicer pa lecitin v splošnem (in komercialnem) smislu predstavlja vsako rumeno-rjavo maščobno snov rastlinskega ali živalskega izvora, ki jo sestavljajo maščobne kisline, trigliceridi, holin, fosforna kislina, glicerol in fosfolipidi, med katere spada tudi fosfatidilholin. Lecitin v tem smislu vsebuje 20% do 90% fosfatidilholina.

Dobri naravni viri fosfatidilholina so jajčni rumenjak, soja (in druge stročnice) in meso.

Delovanje fosfatidilholina

Za vbrizgavanje v kozmetične namene se običajno uporablja komercialna mešanica fosfatidilholina in natrijevega deoksiholata (Lipostabil). Raziskave kažejo, da je zmanjšanje količine podkožne maščobe lahko posledica adipocitolize oz. dejanskega uničenja maščobnih celic na tretiranem področju in lipolize, čeprav slednjo možnost oz. njeno signifikantnost nekatere raziskave zavračajo.

Adipocitoliza

Takoj po vbrizganju fosfatidilholina / natrijevega deoksiholata v maščobno tkivo pride do nekroze (smrt zaradi zunanjih dejavnikov) maščobnega tkiva, ki ji sledi vnetni proces. Razvoj tega procesa lahko na tem mestu vodi do fibroze, kar je vidno kot skrčenje / napetje kože. Ta učinek je v primeru ohlapne kože celo dobrodošel. Na tak način sproščena maščoba (trigliceridi iz maščobnih celic) naj ne bi bila presnovljena pač pa jo – tako kot ostale “posmrtne ostanke” maščobnega tkiva – odstranijo makrofagi, velike bele krvne celice, katerih naloga je čiščenje celičnih smeti in patogenov ter stimulacija različnih imunskih celic.

Lipoliza

Beseda lipoliza označuje razpad / hidrolizo trigliceridov na maščobne kisline znotraj maščobne celice. Mehanizem delovanja fosfatidilholina v primeru lipolize naj bi bil sledeč: fosfatidilholin vstopi v maščobne celice, kjer je s pomočjo encima fosfolipaza D hidroliziran v fosforno kislino in holin. Holin deluje kot emulgator, fosforna kislina pa posredno preko aktivacije encima protein kinaza C in lipolitičnih lipaz hidrolizira trigliceride (zaloge maščobe) v maščobnih celicah. Nastale maščobne kisline se nato sprostijo v kri in nadaljujejo svojo presnovno pot.

Način uporabe

Raztopino se z zelo majhno iglo vbrizga v del podkožne maščobe, ki se ga želi odstraniti. Običajno je potrebnih več aplikacij z 2 do nekajtedenskim presledkom.

Varnost vbrizgavanja fosfatidilholina

V raziskavi, leta 2003 objavljeni v strokovni reviji Journal of drugs in dermatology, ki se je ukvarjala z učinki vbrizgavanja fosfatidilholina v maščobno tkivo, je sodelovalo 213 pacientov, ki so jim vbrizgali do 10 ml raztopine (250 mg/ml fosfatidilholina) na različnih delih telesa. Vbrizgavanje se je ponovilo 5x, med vsako aplikacijo je minilo vsaj 10 dni. Zabeleženi stranski učinki, ki so se pojavili na mestu aplikacije, so bili: srednja do močna oteklina, rdečica in lokalizirana vročina, manjše podplutbe in skelenje. Nekoliko so bile povišane tudi koncentracije jetrnih encimov, ki pa so se po 15 dneh normalizirale. Te možne stranske učinke navajajo tudi zdravniki, ki prakticirajo to metodo.

Ker zaenkrat še ni pojasnjeno, koliko fosfatidilholina je možno varno vbrizgati, koliko maščobe je mogoče varno odstraniti glede na količino vbrizgane snovi in kakšni so možni stranski učinki pri uporabi večje količine, se za zdaj ta metoda še ne uporablja namesto liposukcije in dermolipektomije. Predvsem pa nobena od teh metod ni / ne sme biti nadomestilo za urejeno prehrano in redno telesno aktivnost.

Literatura

  1. Janke J, Engeli S, Gorzelniak K, Luft FC, Jordan J. Compounds used for ‘injection lipolysis’ destroy adipocytes and other cells found in adipose tissue. Obes Facts, 2009; 2(1): 36 – 9.
  2. Klein SM, Schreml S, Nerlich M, Prantl L. In vitro studies investigating the effect of subcutaneous phosphatidylcholine injections in the 3T3-L1 adipocyte model: lipolysis or lipid dissolution? Plast Reconstr Surg, 2009; 124(2): 419 – 27.
  3. Hasegawa T, Matsukura T, Ikeda S. Mesotherapy for Benign Symmetric Lipomatosis. Aesthetic Plast Surg,  2009.
  4. Matarasso A, Pfeifer TM. Mesotherapy and injection lipolysis. Clin Plast Surg, 2009; 36(2): 181 – 92.
  5. Rittes PG. The lipodissolve technique: clinical experience. Clin Plast Surg, 2009; 36(2): 215 – 21.
  6. Motolese P. Phospholipids do not have lipolytic activity. A critical review. J Cosmet Laser Ther, 2008; 10(2): 114 – 8.
  7. Hexsel D, Serra M, Mazzuco R, Dal’Forno T, Zechmeister D. Phosphatidylcholine in the treatment of localized fat. J Drugs Dermatol, 2003; 2(5): 511 – 8.
  8. Duncan DI, Palmer M. Fat reduction using phosphatidylcholine/sodium deoxycholate injections: standard of practice. Aesthetic Plast Surg, 2008; 32(6): 858 – 72.
  9. Bechara FG, Sand M, Hoffmann K, Sand D, Altmeyer P, Stücker M. Fat tissue after lipolysis of lipomas: a histopathological and immunohistochemical study. J Cutan Pathol, 2007; 34(7): 552 – 7.
  10. Rose PT, Morgan M. Histological changes associated with mesotherapy for fat dissolution. J Cosmet Laser Ther, 2005; 7(1): 17 – 9.