Vitamin K

Vitamin K je – tako kot vitamin A – skupina v maščobah topnih, kemično in fiziološko podobnih snovi. Včasih se je imenoval vitamin koagulacije (od tod tudi oznaka K; nemško Koagulationsvitamin), saj je ena njegovih glavnih vlog sodelovanje pri strjevanju krvi.

Vitamin K ima dve naravni pojavni obliki: filokinon (vitamin K1) in menakinon (vitamin K2). Poleg teh dveh poznamo še sintetične oblike, ki imajo oznake od K3 do K7. Od teh je najaktivnejši vitamin K3 oz. menadion.

Pomen vitamina K

Edina znana biološka vloga vitamina K je, da kot nujni kofaktor omogoča aktivacijo določenih beljakovin, ki sodelujejo pri nekaterih izredno pomembnih telesnih procesih. Aktivacija omenjenih beljakovin je povezana s sposobnostjo vezave kalcija; aktivirana beljakovina je sposoba vezati kalcij, neaktivirana pa ostane biološko neaktivna. Brez vitamina K aktivacija teh beljakovin ni mogoča, pravimo, da so odvisne od vitamina K. Telesni procesi, pri katerih sodelujejo od vitamina K odvisne beljekovine, so:

• koagulacija / strjevanje krvi: pri procesu strjevanja krvi sodeluje kar 7 beljakovin, ki so odvisne od vitamina K,
• mineralizacija kosti: s kostmi so povezane 3 od vitamina K odvisne beljakovine. Zadolžene so za normalno presnovo, rast in razvoj kosti ter preprečevanje kalcifikacije (nalaganje kalcija in posledična otrditev) hrustanca in mehkih tkiv,
• rast celic.

Viri vitamina K

Hrana

Filokinon (vitamin K1) je glavna oblika vitamina K v hrani. Največ ga je v vrtni solati, špinači, cvetači, brokoliju, ohrovtu, zelju, soji in jetrih, nekaj več pa tudi v sojinem in olivnem olju ter v olju oljne ogrščice. Hidrogenacija rastlinskih olj lahko zmanjša absorpcijo vitamina K iz črevesja. Menakinon (vitamin K2) se nahaja v živalskih maščobah.

Črevesne bakterije

Bakterije, ki se nahajo v debelem črevesju, proizvajajo menakinon. Do nedavnega je veljalo, da lahko te bakterije proizvedejo do 50% človeku potrebne količine vitamina K, vendar zadnje raziskave kažejo, da je ta odstotek precej nižji. Kolikšen točno je ta odstotek, pa zaenkrat še ni znano.

Pomanjkanje vitamina K

Pri odraslih je pomanjkanje vitamina K redko, saj je zadostne količine zelo lahko dobiti iz hrane. Poleg tega določen del vitamina K nastaja tudi v črevesju, narava njegovega delovanja (ciklična oksidacija in redukcija) pa omogoča reciklacijo in s tem manjšo porabo.
Glavni vzroki za pomanjkanje vitamina K pri odraslih so:

• jemanje zdravil proti strjevnaju krvi iz skupine antagonistov vitamina K;
• dolgotrajna uporaba antibiotikov;
• bolezni jeter; jetra proizvajajo žolčne kisline, ki se izločajo v tanko črevo, kjer imajo pomembno vlogo pri absorpciji maščob. Ker je vitamin K topen v maščobah, vsaka motnja absorpcije maščob pomeni tudi motnjo absorpcije vitamina K. Razne bolezni jeter lahko vodijo do zmanjšane proizvodnje žolča;
• črevesne bolezni, ki imajo za posledico motnje absorpcije maščob iz črevesja.

Bolj kot pri odraslih je pomanjkanje vitamina K možno pri novorojnčkih (a tudi tu je redko). Vzroki za to so:

• človeško mleko vsebuje relativno malo vitamina K;
• v črevesju novorojenčkov še ni bakterij, ki bi lahko proizvajale menakinon;
• zgoraj omenjena reciklacija pri novorojenčkih, še posebej pa pri nedonošenčkih, še ni povsem funkcionalna.

Zaradi naštetih vzrokov nekatere mednarodne organizacije in združenja pediatrov priporočajo, da se novorojenčkom da preventivno injekcijo filokinona.

Posledice pomanjkanja vitamina K so povečana nagnjenost k močnim notranjim krvavitvam in splošno moteno strjevnaje krvi ob krvavitvah, kalcifikacija hrustanca, motena presnova kosti in posledična nagnjenost k osteoporozi in nalaganje netopnih kalcijevih soli v stenah arterijskih žil.

Priporočene dnevne doze

Priporočene dnevne doze vitamina K (v mcg) so:

Meja toksičnosti in največja dnevna količina, ki najverjetneje še ne predstavlja tveganja za pojav stranskih učinkov pri večinskem delu določene populacije, za vitamin K ni določena.

Predoziranje vitamina K

Čeprav je vitamin K topen v maščobah, do danes še ni znanih primerov zastrupitve razen s sintetično obliko K3 (menadion), ki pri novorojenčkih s še nerazvitimi funkcijami jeter lahko povzroči hemolitično anemijo, povišano količino bilirubina v krvi in kernikterus (obarvanje in okvara jeder možganskega debla zaradi hude zlatenice).