Glutamin

Aminokisline so gradniki beljakovin, te pa so sestavni del vseh telesnih tkiv in imajo neštete, za življenje pomembne funkcije. V telesu je 22 različnih aminokislin, največji delež le-teh pa predstavlja glutamin. Glavni porabniki glutamina v telesu so mišice, imunski sistem, tanko črevo in ledvice, glavna proizvajalca pa skeletne mišice in pljuča.

Večina prostih aminokislin v telesu se ne shranjuje: telo jih porabi takoj, ko so na voljo. Glutamin se – prav nasprotno – zaradi svojih pomembnih funkcij shranjuje v t.i. bazenih, ki se nahajajo predvsem v mišicah in pljučih. V mišičnem tkivu je shranjeno okrog 60% vseh telesnih zalog glutamina.

Glutamin je pogojno esencialna aminokislina, kar pomeni, da jo telo sicer lahko proizvede samo, vendar pa pri močno povišani porabi zaradi stresnih dejavnikov proizvodnja ne dohaja potreb. V takih primerih, še posebej, če gre za kronično povišane potrebe (npr. pri športnikih in rekreativcih ter nekaterih boleznih in poškodbah) ali nezadosten vnos s hrano, je priporočljivo dodajanje glutamina v obliki prehranskega dopolnila.

Funkcije glutamina v telesu

Glutamin ima v telesu številne pomembne funkcije in sodeluje v različnih fizioloških procesih:

  • omogoča optimalno delovanje imunskega sistema;
  • omogoča normalno delovanje črevesja;
    glutamin je glavni vir energije za celice črevesne sluznice, ki so odgovorne za absorpcijo hranil in varovanje pred bakterijami;
  • pomaga ohranjati acido-bazno ravnovesje oziroma normalno kislost krvi;
    amonijak je stranski produkt presnove, ki zmanjšuje kislost krvi. Ko je amonijaka v krvi preveč, telo iz glutamata in amonijaka proizvaja glutamin, če pa je kri prekisla, lahko iz glutamina pridobiva amonijak in tako viša pH;
  • pozitivno vpliva na dušikovo ravnovesje in tako preprečuje razgradnjo mišic (mišični katabolizem) in pomaga pri regeneraciji telesa;
  • pomaga pri polnjenju glikogenskih zalog;
    glikogen je ogljikov hidrat, ki služi kot zaloga energije za delovanje telesa. Glutamin sodeluje kot substrat pri proizvodnji glikogena. To pomeni, da ga telo porablja za proizvodnjo glikogena in ne, da glutamin sam pospešuje proizvodnjo glikogena iz ogljikovih hidratov. Omeniti še velja, da proizvodnja glikogena iz glutamina ni superiorna proizvodnji iz same glukoze;
  • izboljšuje/omogoča delovanje možganov;
  • spodbuja/omogoča nastajanje glutationa, najmočnejšega telesu lastnega antioksidanta;
  • spodbuja izločanje rastnega hormona.

Uporabnost glutamina

Glutamin je nujno potreben za normalno delovanje telesa. V normalnih, nestresnih ali zmerno stresnih pogojih proizvodnja v telesu običajno zadosti minimalnim potrebam, v primerih povečanega stresa (predvsem fizičnega), nezadostnega vnosa s hrano ali omejene notranje proizvodnje (npr. zaradi premajhne količine mišične mase) pa se je dodajanje glutamina v obliki prehranskega dopolnila izkazalo za izredno učinkovito. V nadaljevnaju so je predstavljenih nekaj najpogostejših primerov, ko je priporočljivo uživanje dodatnega glutamina.

Šport in redna intenzivna rekreacija

Intenzivna vadba dokazano povzroči padec količine glutamina v krvni plazmi, zaradi česar pade odpornost., telo pa postane dovzetnejše za razne poškodbe. Glutamin s svojim pozitivnim vplivom na imunski sistem preprečuje infekcije, zmanjšuje negativne učinke katabolnega hormona kortizola (ki je med in takoj po vadbi močno povečan) ter tako preprečuje razgradnjo mišic. Glutamin tudi izboljša skladiščenje glikogena v mišicah in jetrih in tako posredno poveča zaloge energije. Nekatere raziskave so pokazale tudi pozitivne učinke glutamina na lastno izločanje rastnega hormona, ki je eden izmed najpomembnejših anabolnih hormonov v telesu.

Kronične vnetne črevesne bolezni

Glutamin lahko pomaga pri zdravljenju nekaterih kroničnih vnetnih črevesnih bolezni (predvsem ulcerativni kolitis in Chronova bolezen), saj pospešuje celjenje poškodovane sluznice in omili drisko, ki spremlja te bolezni.

Želodčne razjede

Glutamin lahko pomaga pri celjenju želodčnih razjed in preprečuje vnetje želodčne sluznice zaradi dolgotrajnejše uporabe nekaterih zdravil.

Celjenje poškodb

V primeru poškod (zlomi, poškodbe mehkih tkiv, opekline, infekcije itd.) in drugih večjih fizičnih stresov, telo proizvaja večje količine stresnega hormona kortizola, ki ima pomembno vlogo v procesu zdravljenja, hkrati pa izčrpava zaloge glutamina, kar lahko oslabi imunski sistem in s tem upočasni zdravljenje. Dodajanje glutamina v takih situacijah izboljšuje potek zdravljenja, kar so dokazale številne raziskave.

Rak

Zaradi povišanega stresa imajo številni bolniki z rakom izčrpane zaloge telesnega glutamina. Dodajanje glutamina varuje sluznico črevesja in ust ter zgornjih dihalnih poti pred poškodbami, ki jih povzročata kemoterapija in obsevanje, vendar pa obstajajo dvomi o tem, ali je varovanje sluznice zaželjeno v primerih zdravljenja črevesnega raka. Nekatere raziskave celo nakazujejo možnost, da glutamin še spodbuja rast že formiranih tumorjev.

HIV

Poleg že omenjenih vplivov na imunski sistem so nekatere raziskave pokazale, da lahko glutamin, v kombinaciji z drugimi pomembnimi hranili, omili izgubljanje mišične mase pri bolnikih s HIV, kar lahko pomembno vpliva na kakovost življenja.

Glutamin – prehranski viri in dodatki

Najboljši viri glutamina so živila živalskega izvora (meso, mleko in mlečni izdelki), tem pa sledijo peteršilj, surova špinača in zelje.

Glutamin v prehranskih dopolnilih je lahko v dveh oblikah: prosti L-glutamin in glutamin peptid. Pri slednjem je glutamin vezan še s kakšno drugo aminokislino, kar omogoča nekoliko boljšo absorpcijo v črevesju. Kaj je bolje? Razlika dejansko ni tako pomembna, da bi bil en izdelek neprimerno boljši kot drugi. V primeru prostega L-glutamina je absorpcija nekoliko slabša, pri glutamin peptidih pa je v 100 g izdelka dejansko le 50 ali še manj g glutamina (odvisno od tega, ali je glutamin vezan z eno ali dvema drugima aminokislinama).

Doziranje

Glutamin je najbolje dodajati takrat, ko je njegova količina v krvi najnižja – zjutraj in po treningu, nekateri pa ga priporočajo tudi pred spanjem. Priporočljiva dnevna doza je 10 do 40 gramov, razdeljenih na več odmerkov (5 do 10 g). Pri tej količini ni nikakršnih stranskih učinkov. Pri bolj občutljivih se lahko pojavijo le prebavne težave prehodnega značaja.

Kot glede vseh ostalih prehranskih dopolnil, se morajo ljudje z zdravstvenimi težavami o jemanju glutamina posvetovati z zdravnikom ali izkušenim prehranskim strokovnjakom.