Cink

Gregor Vidmar, 19. 7. 2009

Cink je esencialen mineral za ljudi, živali in rastline. Sodeluje pri številnih presnovnih procesih, ima pa tudi pomembno vlogo v strukturi beljakovin in celičnih mebran ter uravnajavnju izražanja genov, celičnem signaliziranju itd.

Cink – pomen

Kot kofaktor več kot 100 različnih encimov iz vseh razredov encimov, cink sodeluje v številnih presnovnih procesih, med drugim tudi pri presnovi ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob.

T.i. cinkovi prsti, posebne samostojne domene znotraj molekul beljakovin, stabilizirajo strukturo številnih beljakovin.

Cink je tudi pomemben element celičnih membran; izguba cinka poveča možnost oksidativnih poškodb teh membran in okvari njihove funkcije.

Cinkovi prsti so tudi eden od transkripcijskih faktorjev in tako uravnavajo izražanje različnih genov.

Cink ima pomembno vlogo tudi pri celičnem signaliziranju in vpliva na prenašanje živčnih potencialov. Pomemben je za normalno presnovo vitamina A, ohranjanje okusa in voha in normalno delovanje vida (predvsem nočni vid; povezano s presnovo vitamina A) in imunskega sistema. Nujen je tudi za normalno delovanje spolnih organov ter proizvodnjo in presnovo spolnih hormonov.

Cink sodeluje tudi pri gensko določeni celični smrti (apoptoza), zelo pomembnem celičnem procesu, ki vpliva na rast in razvoj kot tudi na pojav raznih kroničnih bolezni.

Pomanjkanje cinka

Zaradi težav pri oblikovanju zanesljive raziskave, predvsem zaradi premalo občutljivih kazalcev, neposrednih dokazov o posledicah blažje oblike pomanjkanja cinka še ni, posredni dokazi pa kažejo, da blažja oblika pomanjkanja cinka prispeva k motenem razvoju in večji verjetnosti razvoja življenjsko nevarnih infekcij otrok.

Simptomi hujšega pomanjkanja cinka so:

motnje rasti in razvoja otrok,
tipični kožni izpuščaji,
driska,
motnje imunskih funkcij,
pomanjkanje apetita,
motnje celjenja ran in
nočna slepota ter zatekanje in meglenje roženice.

Ti simptomi, ki so običajno posledica prirojene motene absorpcije in transporta cinka, ob uživanju dodatka cinka izginejo. Hujše pomanjkanje cinka je drugače redko, pojavi se v primeru povečane porabe in / ali poslabšane absorpcije, npr. zaradi dolgotrajne driske ali obsežnejših opeklin.

Rizične skupine za pojav pomanjkanja cinka so:

dojenčki in majhni otroci,
nosečnice in doječe matere,
bolniki, ki se hranijo intravenozno in hrana ne vsebuje dovolj cinka,
ljudje s hudo in / ali dolgotrajno drisko,
podhranjeni ljudje,
starostniki,
ljudje z motnjami absorpcije (npr. celiakija),
striktini vegetarijanci in vegani; žitarice in stročnice vsebujejo fitinsko kislino, ki zavira absorpcijo cinka,
ljudje z anemijo srpastih celic in
ljudje z alkoholno jetrno boleznijo.

Viri cinka

Cink v hrani

Kakovost naravnih virov cinka je odvisna od količine in razpoložljivosti cinka v določenem živilu. Najkakovostnejši viri so meso (predvsem rdeče meso), morske školjke in jajca, saj vsebujejo veliko cinka in aminokisline, ki izboljšujejo absorpcijo (metionin in cistein), in ne vsebujejo snovi, ki absorpicijo zavirajo. Razpoložljivost cinka iz razlinskih virov je manjša, saj vsebujejo relativno veliko fitinske kisline, ki zavira absorpcijo cinka. Razpoložljivost cinka v kvašenih živilih je večja, saj kvas oz. njegove encimske reakcije zmanjšujejo količino fitinske kisline.

Količine cinka za posamezna živila lahko poiščete v tabeli hranilnih vrednosti.

Dodatki cinka

Kot prehranski dodatek je cink na voljo v različnih oblikah (cink pikolinat, cink sulfat, cink acetat itd.), ki naj bi se razlikovale v absorpciji, vendar raziskave na ljudeh teh razlik še niso zadovoljivo potrdile.

ZMA

Predvsem med športniki je popularen tudi preparat ZMA (cink monometionin aspartat + magnezijev aspartat + vitamin B6), ki naj bi pozitivno vplival na količino testosterona in IGF-1 pri moških, vendar tudi tega neodvisne raziskave še niso podprle. Zadnja raziskava na to temo, objavljena januarja 2009 v reviji European journal of clinical nutrition, zaključuje, da dosedanji podatki kažejo, da ZMA nima signifikantnih učinkov na nivo serumskega testosterona pri ljudeh, ki s hrano zaužijejo dovolj cinka. Kot “zanimivost”: Raziskavo, ki je potrdila vpliv ZMA na anabolične hormone in ga naredila popularnega, je sofinanciralo podjetje, ki je tudi lastnik patenta za ZMA in katerega solastnik je Victor Conte, ki je ZMA razvil …

Odmerki

Priporočene dnevne doze cinka so določene na podlagi množice indikatorjev o zadostnem vnosu in predstavljajo količine, ki naj bi preprečile pomanjkanje pri večini določene populacije. Priporočene dnevne doze cinka (mg/dan) so:

starost	moški	ženske
0 – 6 mesecev	2 (zk)	2 (zk)
7 – 12 mesecev	3	3
1 – 3 leta	3	3
4 – 8 let	5	5
9 – 13 let	8	8
14 – 18 let	11	9
19 let in več	11	8
nosečnost, 18 let in manj	–	12
nosečnost, 19 let in več	–	11
dojenje, 18 let in manj	–	13
dojenje,19 let in več	–	12

zk = zadostna količina – priporočena količina, določena na podlagi opazovanja ali eksperimetiranja skupine zdravih ljudi. Uporablja se jo takrat, ko priporočen dnevni odmerek ne more biti določen.

Predoziranje

Zastrupitev s cinkom je zelo redka in je običajno posledica zaužitja hrane / pijače kontamnirane s cinkom ali vdihavanja hlapov cinkovega oksida. Po zaužitju 50 do 150 mg cinka dnevno se lahko pojavijo blažje prebavne težave, pri večjih količinah pa pride do bolečin v trebuhu, slabosti, bruhanja in driske. 12 do 24 ur po vdihavanju hlapov cinkovega oksida je lahko prisotno močnejše potenje, hitrejše dihanje in splošna oslabelost.

Dolgotrajno uživanje prevelikih količin cinka lahko vodi do anemije zaradi pomanjkanja bakra (cink zmanjšuje razpoložljivost bakra), zmanjšanje števila belih krvnih celic, povečane količine lipoproteinov z nizko gostoto in zmanjšane količine lipoproteinov z visoko gostoto, zmanjšanja hematokrita in serumskega feritina. Uživanje 15 mg in več cinka dnevno skozi daljše časovno obdobje zato ni priporočljivo.

Tolerančni prag zaužitja cinka

starost	mg/dan
0 – 6 mesecev	4
7 – 12 mesecev	5
1 – 3 leta	7
4 – 8 let	12
9-13 let	23
14-18 let	34
19 letin več	40

V nekaterih primerih (sladkorna bolezen, AIDS, degenerativne spremembe rumene pege v očesu) se lahko po navodilih zdravnika zgornje količine tudi prekorači. Najpogosteje se dodatek cinka uživa ob navadnem prehladu. Z jemanjem je treba začeti takoj ob pojavu prvih znakov prehlada, običajna doza pa je približno 10 mg vsake 2 do 3 ure. Dodatek cinka se uživa dokler traja prehlad oz. do približno 7 dni. Raziskave dajejo glede učinkovitosti cinka pri zdravljenju prehlada različne rezultate.

Literatura

Jackson JL, Lesho E, Peterson C. Zinc and the common cold: a meta-analysis revisited. J Nutr, 2000; 130(5S Suppl): 1512S – 1515S.
O’Dell BL. Role of zinc in plasma membrane function. J Nutr, 2000; 130(5S Suppl): 1432S – 1436S.
Boron B et al. Effect of zinc deficiency on hepatic enzymes regulating vitamin A status. J Nutr, 1988; 118(8): 995 – 1001.
VandenLangenberg GM, Mares-Perlman JA, Klein R, Klein BE, Brady WE, Palta M. Associations between antioxidant and zinc intake and the 5-year incidence of early age-related maculopathy in the Beaver Dam Eye Study. Am J Epidemiol, 1998; 148(2): 204 – 214.
Koehler K, Parr MK, Geyer H, Mester J, Schänzer W. Serum testosterone and urinary excretion of steroid hormone metabolites after administration of a high-dose zinc supplement. Eur J Clin Nutr, 2009; 63(1): 65 – 70.
Wilborn CD et al. Effects of Zinc Magnesium Aspartate (ZMA) Supplementation on Training Adaptations and Markers of Anabolism and Catabolism. J Int Soc Sports Nutr, 2004;1(2): 12 – 20.
Christian P, West KP, Jr. Interactions between zinc and vitamin A: an update. Am J Clin Nutr, 1998; 68(2 Suppl): 435S – 441S.
MacDonald RS. The role of zinc in growth and cell proliferation. J Nutr, 2000; 130(5S Suppl): 1500S – 1508S.
Wood RJ, Zheng JJ. High dietary calcium intakes reduce zinc absorption and balance in humans. Am J Clin Nutr, 1997; 65(6): 1803 – 1809.
Salgueiro MJ, Zubillaga M, Lysionek A, et al. Zinc status and immune system relationship: a review. Biol Trace Elem Res, 2000; 76(3): 193 – 205.
Linus Pauling Institute (http://lpi.oregonstate.edu)