Aminokislina levcin in mišična masa

Levcin je ena od treh aminokislin z razvejano verigo (drugi dve sta še valin in izolevcin), t.i. BCAA (ang. branched chain amino acids), in ima, sodeč po raziskavah, pomembno vlogo pri regeneraciji mišičnega tkiva po telesni vadbi. Levcin spada med t.i. esencialne aminokisline kar pomeni, da ga telo ne more proizvesti samo in ga moramo zato zaužiti s hrano. Zaradi njegovih pozitivnih učinkov ga – predvsem v kombinaciji z drugima dvema razvejanima aminokislinama – v obliki dodatka k prehrani uporabljajo številni športniki, tako težkoatleti in "eksplozivci" kot tudi vzdržljivostni športniki, uporablja pa se tudi kot del terapije pri bolnikih z opeklinami in ob raznih boleznih, pri katerih je poraba BCAA povečana (AIDS, rak ipd.).

V zadnjih nekaj letih je bilo opravljenih precej raziskav, ki so preučevale učinke dodajanja levcina na mišično hipetrofijo in preprečevanje izgubljanja mišične mase v fazi hujšanja. Prva raziskava na to temo je bila opravljena leta 1999 in je pokazala, da uživanje levcina po telesni aktivnosti spodbudi anabolične procese v mišičnem tkivu na nivo pred vadbo. Ta raziskava, ki je bila objavljena v strokovni reviji Journal of nutrition, je bila opravljena na podganah, ki so tekle 2 uri in bile zaradi tega pahnjene v izrazito katabolično stanje, po zaužitju levcina pa se je izgradnja beljakovin vrnila na nivo pred vadbo. Iz tega se seveda ni dalo sklepati, ali uživanje levcina pri ljudeh dodatno spodbuja anabolične procese v npr. s treningom z utežmi stimuliranih mišicah, vendar novejše raziskave potrjujejo prav to.

Članek, ki je bil leta 2010 objavljen v strokovni reviji Current opinion in clinical nutrition and metabolic care, je zaobjel in preučil dosedanje izsledke o vplivu prehranskih beljakovin na presnovo v fazi hujšanja. Posebna pozornost je bila namenjena tudi izolevcinu kot pomembnemu hranilu za uravnavanje presnove beljakovin. Raziskovalci so prišli do zaključka, da je za spodbuditev anaboličnih procesov oz. procesov izgradnje novih beljakovin potreben minimalno 2 do 3 kratni dvig koncentracije levcina v krvni plazmi, kar se lahko doseže s približno 2,5 g zaužitega levcina na obrok.

Natančen mehanizem delovanja levcina v tem kontekstu še ni povsem pojasnjen, znanstveniki pa predvidevajo, da naj bi do niza anaboličnih reakcij vodila fosforilacija specifičnega encima (mTOR), ki uravnava celično rast, proliferacijo, preživetje itd.

Del anaboličnega učinka, ki ga dodatek levcina (oz. BCAA) kaže v povezavi z vadbo in hujšanjem, je verjetno tudi posledica ohranjanja nivoja levcina v serumu, ki se sicer zaradi povečanega delovanja BCKDH (kompleks encimov; ang. branched-chain alpha-keto acid dehydrogenase) bistveno bolj zniža.

Raziskovalci so v omenjenem članku tudi zapisali, da obstaja vedno več dokazov, da je uživanje beljakovin nad minimalno priporočeno količino koristno pri tretiranju različnih presnovnih bolezni (diabetes tipa 2, metabolični sindrom, debelost itd.) in da je to verjetno tudi posledica večje zaužite količine levcina in njegovih učinkov na izgradnjo mišičnih beljakovin, povečanega občutka sitosti, povečane termogeneze in stabilizacije krvnega sladkorja in s tem nihanja številnih hormonov.

Literatura

1. Anthony JC, Anthony TG, Layman DK. Leucine supplementation enhances skeletal muscle recovery in rats following exercise. J Nutr, 1999; 129(6): 1102 – 1106.
2. Devkota S, Layman DK. Protein metabolic roles in treatment of obesity. Curr Opin Clin Nutr Metab Care, 2010; 13(4): 403 – 407.
3. Balage M, Dardevet D. Long-term effects of leucine supplementation on body composition. Curr Opin Clin Nutr Metab Care, 2010; 13(3): 265 – 270.
4. Little JP, Phillips SM. Resistance exercise and nutrition to counteract muscle wasting. Appl Physiol Nutr Metab, 2009; 34(5): 817 – 828.