Beljakovine – osnova življenja

Piše: Gregor Vidmar, 05. apr. 2006

Natisni

« Prejšnja stran

Biološka vrednost (BV) beljakovin je razmerje med količino beljakovin (dušika), ki jih telo uskladišči / zadrži in skupno količino prebavljenih in absorbiranih beljakovin (dušika). Višja biološka vrednost pomeni večjo kvaliteto beljakovin. Biološke vrednosti nekaterih živil:

  • predelana sirotka 100
  • celo jajce 94
  • mleko 85
  • ribe 76
  • meso 74
  • soja 72
  • riž, poliran 64
  • pšenica, nepredelana 64
  • koruza 60
  • fižol 58

Skupna dušikova izkoristljivost (NPU – ang. net protein utilization) beljakovin je razmerje med količino beljakovin (dušika), ki jih telo uskladišči / zadrži in skupno količino zaužitih beljakovin (dušika). Večja izkoristljivost pomeni večjo kvaliteto beljakovin:

  • celo jajce 94%
  • mleko 82%
  • rjav riž 70%
  • meso 65% - 75%
  • soja 61%
  • stročnice 50% - 60%
  • nepredelane žitarice 50% - 60%

Prebavljivost beljakovin pove razmerje med prebavljenimi in absorbiranimi beljakovinami in skupno zaužito količino beljakovin.

  • jajce 97%
  • mleko, sir 97%
  • meso, ribe 94%
  • pšenica, prečiščena 89%
  • izolat sojinih beljakovin 88%
  • riž, poliran 84%
  • pšenica, neprečiščena 79%
  • soja 78%
  • koruza 76%

Funkcije beljakovin

Kot je bilo že omenjeno, imajo beljakovine v telesu ogromno pomembnih funkcij:

  • potrebne so za rast in obnovo vseh telesnih tkiv
  • so sestavni del protiteles, ki nas ščitijo pred boleznimi
  • uravnavajo količino in sestavo telesnih tekočin
  • določene aminokisline sodelujejo pri sintezi vitaminov (triptofan) in nevrotransmiterjev (fenilalanin), t.j. snovi, ki omogočajo delovanje živčnega sistema
  • nekaj aminokislin sodeluje pri presnovi maščob
  • so sestavni del nekaterih hormonov in vseh encimov
  • v pogojih energijskega primanjkljaja jih telo lahko porablja za pridobivanje energije

Toliko o osnovah beljakovin. Dejstvo je, da so beljakovine izrednega pomena za normalno delovanje telesa, v »posebnih« pogojih, kot npr. pri telesno aktivnih ljudeh ali ljudeh, ki želijo shujšati, pa je optimalno odmerjanje količine kvalitetnih beljakovinskih živil eden od pomembnejših dejavnikov uspeha. O tem več drugem delu članka.

Ti je članek všeč? Razširi glas na Facebook-u! :)

Označi s tagom (Kaj so tagi?)

Za dodajanje tagov je treba biti prijavljen.

Število komentarjev: 11

Teychi ~ 08.04.2006 @ 15:13

Zakaj je jajce povsod tok dobr ocenjen? moj oci sploh ne sme nc jajc ker ma holesterol! in tista sirotka - predelana - a to je kaksen jogurt?

G.V. ~ 08.04.2006 @ 16:59

Jajce je pač eden najboljših virov beljakovin. Predelana sirotka pa se prodaja kot dodatek k prehrani. Običajno je v obliki prahu, ki se ga zmeša z vodo ali mlekom.

In, Teychi, pri pisanju poskusi upoštevat vsaj osnove slovnice.

Matej ~ 19.01.2007 @ 10:08

Pozdravljeni!

Biološko vrednost beljakovin je pa po KOFRANY-U, gledano na BV celega jajca, ki naj bi bila 100, čeprav ni in jre vse drugo računano glede na to. Tako da imajo npr. Laktoalbumini BV=104-to je en način ki se pogosto uporablja.

Pa še to naj povem, da če dve različni živili kombiniramo, je BV večja kot če bi jih uživali posamezno.

G.V. ~ 19.01.2007 @ 17:24

Matej,

res je, da se ta način še danes pogosto uporablja, je pa tudi res, da je to star način, ki ima veliko nasprotnikov. Jajce JE veljalo za živilo z najvišjo BV... dokler niso ugotovili, da imajo sirotkine beljakovine višjo. Danes se za referenčno živilo (BV = 100) uporablja izolat sirotkinih beljakovin (sestavljen iz alfa-laktalbumina, beta-laktoglobulina itd.) ali pa (še vedno) celo jajce. Katero referenčno živilo kdo uporablja, je pač odvisno od subjektivnih preferenc, objektivno gledano pa je BV nad 100 fizično nemogoča.

Biološka vrednost kombinacije živil pa ni vedno višja kot je biološka vrednost posameznega živila. Npr, če sirotko kombiniramo s kakšnim drugim živilom, je biološka vrednost kombinacije vedno manjša kot je BV same sirotke.

Leon ~ 05.02.2007 @ 21:51

Pozdravljeni!!!!

Naletel sem na eno težavo. V petek 09/02 imam izpit iz medicine športa.Imam podatke iz predavanj, glede esencialnih aminokislin in ti podatki se razlikujejo od vaših!
Mi lahko prosim razložite zakaj prihaja do takšnega odstopanja. Avtorja teh predavanj, naj bo zaenkrat anonimen. Podatki so pa sledeci: Esencialne aminokisline(22): lizin, izoleucin, leucin i-valin, cistin, cistein, metionin, fenialanin, triptofan, ornitin, arginin, glutaminska kislina, l-karnitin- omenjenih je 22, nastetih jih je nekaj manj, iz tega sklepam da so le te najpomembnejsa?????

Prosim vas za podrbno razlago, in hvala za odgovor!!!

G.V. ~ 05.02.2007 @ 23:10

Leon,

v tvojih zapiskih oz. skripti je - kot kaže - napaka. Od 22 beljakovinskih aminokislin jih je samo 9 (oz. 10; arginin nekateri pristevajo med esencialne ak) esencialnih. Teh 9 telo ne more samo proizvesti, z ostalimi pa nima težav.

L-karnitin, ki ga omenjaš, ne spada med teh 22 aminoskislin, pač pa med nebeljakovinske aminokisline. Te aminokisline sicer imajo številne funkcije, niso pa sestavni del telesnih beljakovin.

Od teh, ki si jih naštel, tudi cistin, cistein, ornitin in glutaminska kislina ne spadajo med esencialne ak.

Monika ~ 07.05.2008 @ 15:08

vsaka celica ima več kot tisoč snovi z različnimi molekularnimi strukturami. prosim razložite mi to

G.V. ~ 07.05.2008 @ 18:45

Najprej je treba to, kar sem napisal, pravilno prebrat (in prepisat). Napisal sem:

Beljakovine so sestavni del vseh telesnih tkiv. V telesu je približno 50.000 snovi, ki vsebujejo beljakovine, v vsaki celici pa jih je več tisoč z različnimi molekularnimi strukturami.

Razlaga: Beljakovine imajo različne molekularne strukture. V vsaki celici je več tisoč molekul beljakovin.

mušy ~ 02.06.2008 @ 19:00

tnx fuuul dobr člank vsaj nekj kjer so podrobno opisane beljakovine rabm za seminarsko kuuul še enkrat tnx

Andreja ~ 22.06.2009 @ 09:08

Slučajno sem naletela na vašo stran, ko sem iskala gradivo o beljakovinah. Rada bi hujšala na način, da uživam pretežno beljakovinasto hrano. Kaj mi priporočate

fit ~ 23.06.2009 @ 14:32

@Andreja: 50% beljakovin, 20% maščob in 30% OH. Oh naj bojo v glavnem iz zelenjave + kakšen riž ali testenina ali polnozrnat kruh. Pa dosti vode pij in je to to.

Zapiši svoje mnenje

Ime:

E-mail (ne bo prikazano):

Spletna stran (neobvezno):

Komentar:

Reši enačbo:

2 plus 3 =

Opomba: količine morajo biti cela števila oz. decimalna, zapisana s piko (npr. 10.5)

Išči:

Beljakovine: od do g/100 g

Maščobe: od do g/100 g

Ogljikovi hidrati: od do g/100 g