Poletni čas

Piše: Tjaša Vrhovnik, 25. mar. 2006

Natisni

« Prejšnja stran

Zgodovina

Poletni čas so prvi uvedli Nemci, in sicer leta 1915, kmalu pa je sledila Velika Britanija in druge države.

Ideja sama pa je bistveno starejša. Za njenega očeta velja šegavi ameriški izumitelj in državnik Benjamin Franklin, ki je leta 1784 v Pariškem žurnalu objavil pismo - esej o varčevanju z dnevno svetlobo, v katerem je sicer v svojem hudomušnem slogu natančno opazil problem, vendar predlagal nekoliko togo rešitev: skušal je nanizati ukrepe, ki bi ljudi prisilili, da bi šli spat prej, zato da bi se lahko zbudili bolj zgodaj.

Franklinovo idejo, ki jo je potem še večkrat predstavil, je leta 1907 obudil angleški pisatelj William Willett: ko se je ob sončni svetlobi sprehajal mimo hiše z zastrtimi okni, je pomislil, za kakšno razmetavanje z naravno energijo gre. Predlagal je, da bi med pomladnimi in poletnimi meseci v štirih korakih po 20 minut čas premaknili za 80 minut naprej. Oblast v Veliki Britaniji predloga ni sprejela, je pa leto potem, ko so leta 1915 poletni čas kot prvi uvedli Nemci, zavoljo varčevanja z energijo poletni čas z enkratnim 60 minutnim zamikom uvedla tudi Velika Britanija. Večina držav, ki pozna ta varčevalni ukrep, je poletni čas uvedla med prvo svetovno vojno. Konec poletnega časa so večinoma datirali na 11. november. Med drugo svetovno vojno so v Veliki Britaniji naredili še korak naprej in imeli poletni čas v dveh zamahih, saj so v poletnih mesecih uro pomaknili še dodatno naprej, tako da so imeli "dvojni poletni čas". Jeseni so ure pomaknili za eno uro nazaj, novembra pa se vrnili na običajni lokalni čas - Greenwich Mean Time.

Premikanje, prestavljanje in nastavljanje ur

Premikanje ure in sprememba časa sta lahko zabavno doživetje, če na to pozabite. A ne samo osebne prigode - zaradi zmede ob menjavi časa se je v zgodovino zapisalo tudi nekaj povsem resnih dogodkov. Eden od takih se je zgodil septembra leta 1999. Na Zahodnem bregu (na palestinskih ozemljih) je še veljal poletni čas, preostanek Izraela pa je ravno prešel nazaj na standardni čas. Teroristi s palestinskih ozemelj so pripravili časovno tempirane bombe in jih pretihotapili k svojim arabskim bratom iz Izraela. Slednji so se ravnali po izraelskem času in tako napačno razumeli ure na bombah. Še ko so jih nameščali, so bombe eksplodirale in ubile tri teroriste. Če bi teroristi malo pomislili in bombe namestili pravočasno, bi življenje izgubila dva avtobusa, polna ljudi.

Prav zaradi zmede ob menjavi časa je posebej praktično, da nekatere naprave same prestavijo čas takrat, ko je treba. To zna večina operacijskih sistemov v današnjih računalnikov. Kljub temu pa uporabljamo še veliko naprav, med katerimi večina ne zna časa prestaviti samodejno (mobilni telefoni, avtomobilske ure ipd.). Žal pa je še vedno treba ročno popraviti čas na veliki večini običajnih ur: budilkah, ročnih, stenskih urah...

In prihodnost?

Evropska unija bo o smiselnosti poletnega časa znova razmišljala in tehtala leta 2007. Če bodo ugotovili, da poletni čas ni več potreben, se s tem pojavom nemara tudi pri nas ne bomo več srečevali prav dolgo.

Ti je članek všeč? Razširi glas na Facebook-u! :)

Označi s tagom (Kaj so tagi?)

Za dodajanje tagov je treba biti prijavljen.

Število komentarjev: 1

Opeter ~ 29.10.2006 @ 18:30

Zanimivo. Upam, da bo EU resnično premislil o ukinitvi te bedarije. S tisto eno uro nič ne pridobimo.

Zapiši svoje mnenje

Ime:

E-mail (ne bo prikazano):

Spletna stran (neobvezno):

Komentar:

Reši enačbo:

28 plus 15 =

Opomba: količine morajo biti cela števila oz. decimalna, zapisana s piko (npr. 10.5)

Išči:

Beljakovine: od do g/100 g

Maščobe: od do g/100 g

Ogljikovi hidrati: od do g/100 g