ZDRAVJE IN FITNES
IZRAČUNAJ SI
Piše: Tjaša Vrhovnik, 21. feb. 2006
Nedelja, 5. marca, bo spet v znamenju filma. Kot vsako leto ob približno istem času bodo namreč tudi letos v Hollywoodu podelili zlate kipce, ki pod imenom oskar prinašajo priznanja za dosežke na področju filmske umetnosti. Udeležba na podelitvi je seveda čisti prestiž in za razliko od marsikatere podobne prireditve se za oskarje vstopnic ne da kupiti. Tam si lahko le, če si dobil vabilo. Prav tako pa se ne da kupiti oskarja. Tvoj je le, če ti ga podelijo.
Kipec, ki ga za dosežke na področju filma podeljuje Ameriška akademija filmskih umetnosti in znanosti, ima različna imena - nekatera so morda v splošnem še vedno v uporabi, druga pa je povozil čas. Kipec akademije, zlata trofeja sta dve izmed njih. Revija Variety je skušala uveljaviti naziv the iron man (železni mož). K sreči se ta termin nikoli ni prijel. Sicer se je oskar rodil leta 1928 kot nagrada za dosežke na področju ustvarjanja filmov. Predstavlja viteza, ki drži svoj meč, stoji pa na kolutu filma, katerega površino krasi pet zarez, ki simbolizirajo pet temeljnih skupin poklicev, ki sestavljajo Akademijo: igralce, scenariste, režiserje, producente in tehnično osebje.
Kipec je visok 34,29 centimetrov, težak pa je 3,8556 kg. Zamislil si je umetniški vodja studia MGM, Cedric Gibbons, prvi oskar pa je bil bronast, pozlačen s 24-karatnim zlatom.
Zanimivo bi bilo vedeti, kako je oskar dobil svoje ime. Ena od legend pravi, da se je kipca to ime prijelo, ko je knjižničarka Akademije dejala, da jo kipec spominja na njenega strica Oskarja. Prva zabeležena uporaba tega imena sega v leto 1934, ko je ime omenil holivudski novinar Sidney Skolsky - in sicer v povezavi z nagrado za najboljšo igralko, ki jo je takrat dobila Katharine Hepburn. Akademija naziva ni uporabljala uradno vse do leta 1939.
V dolgih letih je oskar občasno doživel tudi vizualno preobrazbo. V 30-letih so mladi igralci dobili miniaturne različice oskarja, ventrilokvist Edgar Bergen je dobil lesenega, kipcu pa se je dalo premikati usta. Walt Disney pa je za svojo risanko Sneguljčica in sedem palčkov poleg običajnega oskarja dobil še sedem miniaturnih. Med drugo svetovno vojno so podeljevali oskarje iz mavca, ki so jih nagrajenci po vojni lahko zamenjali za prave. Originalni podstavek je bil marmornat, leta 1945 pa je postal kovinski. Od leta 1949 dalje ima vsak oskar svojo številko - številčiti so jih začeli s številko 501.
Oskarje izdeluje R.S. Owens iz Chicaga. Letna kvota kipcev je približno 50. Če kipci ne zadostijo strogim kriterijem in standardom kakovosti, jih nemudoma razrežejo in pretopijo.
Vsak oskar je zaprt posebej v posebni škatli iz stiropora, ki je le malo večja kot škatla za čevlje. Potem jih po osem skupaj zaprejo v večje škatle, vse skupaj pa Akademiji na Beverly Hills pošljejo z letalsko pošto, brez posebnih oznak.
10. marca 2000 je komplet 55ih oskarjev izginil med prevozom iz Chicaga v Los Angeles. Ameriška filmska akademija je tatove pozvala, naj kipce vrnejo, podjetje, ki je odgovorno za prevoz, pa je najditelju kipcev ali tatov obljubilo 50.000 ameriških dolarjev nagrade. Devet dni kasneje je kipce policija našla pri moškem, ki je brskal po smeteh za dragocenostmi. Samo trije so bili tako poškodovani, da so jih morali nadomestiti z novimi.
Oskar je že v svojem osmem desetletju. V tem času je preživel vojno, vremenske katastrofe in kraje. Kljub temu se zgodi, da kakšnega načne zob časa -- ali kakšna zoprna kemikalija. R.S. Owens je samo od leta 1995 popravljal že 160 kipcev. Izdelovalec sicer pravi, da je oskar narejen za to, da bi dolgo trajal, vendar kljub temu ne prenese preveč vlažnega okolja, močnih kemikalij ali grobih suken, s katerim so ga čistili. Zato oskarjevcem polaga na srce: če se oskar zapraši, ga preprosto obrišite z mehko suho krpo.
