ZDRAVJE IN FITNES
IZRAČUNAJ SI
Piše: Gregor Vidmar, 23. nov. 2008
V prvem delu članka Je človek po naravi rastlinojed? je bilo zapisanih nekaj osnovnih definicij, na kratko je bila predstavljena teorija dvojnega dedovanja in orisana zgodovina človeške vrste. V tem, drugem in hkrati zadnjem, delu, so na vrsti še bolj konkretni odgovori iz različnih področij znanosti na vprašanje, ali je človek herbivor ali omnivor.
Ker bo v nadaljevanju večkrat omenjen, nekaj besed o selektivnem pritisku.
Vsak vzrok, ki zmanjšuje uspešnost reprodukcije v delu populacije, ustvarja t.i. selektivni pritisk. Pri dovolj velikem pritisku sčasoma postanejo dedovane lastnosti, ki uspešno zmanjšujejo ta pritisk, v populaciji zelo razširjene. Z drugimi besedami: selektivni pritisk je pritisk okolja, ki vpliva na pojavnost določenih značilnosti v populaciji.
Verjetno najbolj znan primer učinkovanja selektivnega pritiska je odpornost bakterij na antibiotike, zaradi česar antibiotiki niso več učinkoviti pri zdravljenju bakterijskih okužb. Od bakterij, ki so izpostavljene antibiotiku, jih je nekaj uničenih, nekaj pa jih preživi, ker so na ta antibiotik odporne ali zaradi mutacije ali pa so odpornost pridobile od drugih bakterij. Sčasoma je tako v populaciji vedno več bakterij, ki so odporne na določen antibiotik.Bakterije so se torej uspele prilagoditi na pritisk okolja.
Današnjih skupnosti lovcev-nabiralcev in lovcev-nabiralcev-kmetovalcev ne moremo enačiti s skupnostmi izpred 2 milijonov let, lahko pa s preučevanjem teh skupin dobimo vpogled v manj zahodnjaške, bolj »naravne« vzorce življenja in s tem tudi prehranjevanja. Leta 1998 je Cordain s sodelavci analiziral podatke o razmerju živalskih in rastlinskih virov v prehrani večine svetovnih skupnosti lovcev-nabiralcev in lovcev-nabiralcev-kmetovalcev, ki so zbrani v Etnografskem atlasu (Murdock, 1967). Rezultati so pokazali, da se prehranske navade različnih skupnosti iz različnih koncev sveta zelo razlikujejo, vendar pa niti ena skupnost ne pridobi več kot 86% potrebne energije iz rastlinskih virov. Za večino skupnosti (61,3%) predstavlja rastlinska hrana manj kot 35% energijski delež vse hrane.
Dr. Richard Leakey, priznani antropolog:
Mesa in kože ne moremo trgati z rokami. Prav tako naši prednji zobje niso primerni za trganje mesa in kože. Nimamo velikih podočnikov, zato se ne bi mogli spoprijeti s hrano, ki to zahteva.
Drži, človekova anatomija ne omogoča lova večjih živali brez uporabe orožja. Vendar pa to ne pomeni, da človek zaradi tega ni »narejen« za uživanje tudi mesa, saj bi to pomenilo, da zopet podcenjujemo medsebojni vpliv narave in kulture. Za uživanje mesa morda niso imeli primernega anatomsakega in fiziološkega ustroja naši daljni (npr. pred 10 in več milijoni let) in ne tako daljni (avstralopiteki pred okrog 4 milijoni let) predniki. Avstralopiteki so imeli v glavnem vsi zelo velike in močne kočnike, kar nakazuje, da so bili verjetno pretežno rastlinojedi (prežvekovati so morali čvrste rastlinske dele). Pri vrstah homo so se nato zmanjšali, saj je del rastlinske hrane zamenjalo meso, hrano pa se je začelo tudi pripravljati.
In če se še enkrat vrnemo k izjavi dr. Richarda Leakeya: res je, da človekova anatomija ne omogoča lova večjih živali brez orožja, vsekakor pa omogoča lov manjših živali. In še: tudi npr. prašičji parklji in zobje niso najbolj primerno orodje za trganje mesa, pa so prašiči vseeno šolski primer vsejedov. Enako velja za miši, podgane, veverice itd. Tudi za lenivca bi težko rekli, da je zgleden primer lovca in meso trgajoče živali, pa vseeno spada med vsejede. Tudi želve so vsejede. Vsejedstvo očitno torej ni pogojeno s sposobnostjo lova velikih živali in trganja mesa z zobmi in kremplji.
Kot zanimivost pa še to: npr. gorile, gelada pavijani imajo ogromne podočnike, pa so striktni rastlinojedci. Njihovi podočniki jim služijo za zastraševanje in nastopaštvo.
V primerjavi z ostalimi hominoidi je človek precej večji, ima relativno manj mišične in več maščobne mase ter precej večje možgane. Čeprav na prvi pogled ne izgleda, so te lastnosti med seboj povezane. Veliki možgani so energetsko potratni, zato človeški možgani porabijo relativno več energije kot možgani ostalih hominoidov. Relativno več maščobnega tkiva in manj mišic je energetsko ugodneje za razvoj in nato vzdrževanje tako velikih možganov.
Paleontološki dokazi kažejo, da so se možgani začeli pospešeno razvijati s pojavom homo erectusa pred približno 1,8 do 2 milijoni let in da je to združeno z večjimi spremembami v prehranjevanju in velikosti telesa. V kontekstu prehranjevanja velja omeniti dejstvo, da so za normalen razvoj možganov nujne določene snovi (jod, železo in dokozaheksanojska kislina). V najdiščih fosilov v Afriki, ki so stari okrog 2 milijona let, je bilo najdenih veliko ostankov ribjih kosti in školjčnih lupin, torej ostankov hrane, ki spada med najbogatejše vire omenjenih nujnih snovi za razvoj možganov.
Znanstveniki torej upravičeno domnevajo, da se brez rednega uživanja mesa razvijajočemu, velikemu in aktivnemu človeku / pračloveku zelo verjetno ne bi razvili tako veliki in kompleksni možgani.
Na tem mestu je smiselno omeniti tudi to, da čeprav je hrana odigrala pomembno vlogo v človekovi evoluciji, se je to zgodilo drugače, kot si na splošno predstavljamo. Človek si namreč ni sam določil diete, pač pa so ga k izbiri prisilile njegove biološke potrebe po določenih hranilih, hkrati pa je zadovoljevanje teh potreb očitno omogočilo še razvoj možganov, telesa in vseh iz tega izhajajočih sposobnosti, ki so omogočile nadajne zagotavljanje teh hranil.
Ostali hominidi (šimpanzi, gorile, orangutani) imajo dolgo in presnovno zelo aktivno črevesje, saj več kot približno 93% njihove prehrane predstavljajo rastline. V primerjavi z njimi ima človek manjše in presnovno manj aktivno črevesje, kar naj bi bila prilagoditev na uživanje energijsko in hranilno gostejše (živalske) hrane naših prednikov.
Poleg tega obstajajo tudi podobnosti med človeško presnovo in presnovo obveznih mesojedcev. Slednjim so v procesu evolucije izginile ali so se zelo zmanjšale sposobnosti proizvajanja nekaterih nujnih hranil, saj jih dovolj dobijo s hrano (mesom). Zaradi zadovoljevanja potreb po teh hranilih neposredno s hrano so se zmanjšali selektivni pritiski za ohranjanje določenih encimov, ki drugače sodelujejo pri proizvodnji teh hranil v telesu. Podobne prilagoditve presnove, ki so opisane v nadaljevanju, lahko zasledimo tudi pri človeku.
Vitamin A
Vsi sesalci – rastlinojedi, mesojedi in vsejedi – nujno potrebujejo vitamin A. Ker rastline ne vsebujejo vitamina A, ga morajo rastlinojede živali proizvajati v jetrih iz karotenoidov, ki se nahajajo v rastlinah. V nasprotju z rastlinojedimi pa mesojede živali vitamin A lahko dobijo iz hrane živalskega izvora. Ker se je zaradi tega selektivni pritisk za proizvodnjo encimov, ki sodelujejo pri proizvodnji vitamina A, zmanjšal, so obvezni mesojedci sčasoma izgubili sposobnost lastne proizvodnje vitamina A. Ker ima omejeno sposobnost prozvodnje vitamina A iz karotenoidov, znanstveniki domnevajo, da se enako dogaja tudi s človekom; zaradi milijonov let uživanja mesa človek izgublja sposobnost lastne proizvodnje vitamina A.
Vitamin K2
Vitamin K je v maščobah topen vitamin, ki ima dve naravni pojavni obliki: filokinon (vitamin K1) in menakinon (vitamin K2). K1 se nahaja v rastlinski hrani, K2 pa živalski (v maščobah). Vitamin K omogoča aktivacijo določenih beljakovin, ki sodelujejo pri nekaterih izredno pomembnih telesnih procesih, povezanih s presnovo kalcija. Raziskave so pokazale, da je uživanje K2 povezano z zmanjšanjem kalcifikacije žilnih sten (poapnenje; nalaganje kalcija) in posledično zmanjšanjem tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni pri človeku, medtem ko za uživanje K1 to ne velja. To pomeni, da človek slabo presnavlja K1 v K2. Vzrok za to je verjetno več milijonov let zgodovine uživanja hrane živalskega izvora, ki edina vsebuje vitamin K2 oziroma njegovo – za preprečevanje kalcifikacij – najučinkovitejšo obliko – K2 MK-4.
Tavrin
Podobno kot vitamin A tudi aminokislino tavrin nujno potrebujejo vsi sesalci. Ker tavrina rastline ne vsebujejo, ga morajo živali proizvesti same ali pa ga zaužiti s hrano živalskega izvora. Rastlinojede živali torej tavrin proizvajajo same, mesojede pa so zaradi zmanjšanega selektivnega pritiska to sposobnost izgubile oz. so pri tem zelo omejene. Omejeno sposobnost proizvajanja tavrina pa ima tudi človek, kar je opaziti pri veganih, saj imajo nizke ravni tavrina v krvi in urinu. Sposobnost naj bi bila zmanjšana zaradi zmanjšanega selektivnega pritiska za ohranjanje relevantnih encimov zaradi milijonov let uživanja mesa.
Vitamin B12
Vitamin B-12 spada med esencialne hranilne snovi. Rastline, s katerimi se običajno hranijo rastlinojede živali, tega vitamina ne vsebujejo, zato so te živali povsem odvisne od absorpcije vitamina B-12, ki ga proizvajajo bakterije v črevesju. Mesojede živali so v tem smislu povsem odvisne od hrane živalskega izvora, saj so izgubile sposobnost proizvodnje v črevesju. Podobno je pri človeku: nekaj vitamina B-12 se sicer sintetizira v debelem črevesju, vendar pa je področje absorpcije v tankem črevesju, torej nad mestom nastajanja, zaradi česar je tudi človek odvisen od virov živalskega izvora. Količina vitamina B-12, ki nastaja v tankem črevesju in se dejansko lahko tudi absorbira, je zanemarljiva oz. nezadostna.
Da človek potrebuje nekaj vitamina B-12 živalskega izvora, potrjuje tudi dejstvo, da obstaja velika verjetnost, da se kljub odličnim fiziološkim mehanizmom ohranjanja in recikliranja vitamina B-12, pri striktnih, dolgoletnih veganih razvije pomanjkanje tega vitamina.
Maščobne kisline
20- in 22-karbonske omega3 in omega6 maščobne kisline so nujno potrebne za normalno delovanje vseh telesnih celic sesalcev. Rastline teh maščobnih kislin ne vsebujejo, vsebujejo pa 18-karbonske maščobne kisline. Rastlinojede živali imajo dovolj encimov, ki spreminjajo 18-karbonske v 20- in 22-karbonske maščobne kisline, pri mesojedih živalih pa je ta sposobnost presnavljanja zelo omejena. Zaradi zmanjšanega selektivnega pritiska zaradi uživanja mesa, ki vsebuje te nujne maščobne kisline, je ta sposobnost zmanjšana tudi pri človeku.
Če povsem zanemarimo dejstvo, da še danes obstajajo skupnosti, ki uspešno živijo predvsem od mesa, če zanemarimo dejstvo, da raznolika, zmerna in večinoma nepredelana hrana, ki vsebuje tudi meso, ne povzroča patologij, ki jih povezujemo predvsem s sodobnim načinom življenja, obstajajo zelo dobri dokazi, da je človek vsejed, medtem ko dokazi v prid rastlinojedstvu največkrat nimajo stabilnih osnov in ali zanemarjajo katerega od vidikov evolucije, ali pa poskušajo vrsto prehranjevanja določiti le na podlagi izoliranih značilnosti, npr. anatomskih.
Dejstvo je, da lahko človek živi in preživi ob najrazličnejši hrani. Dejstvo je tudi, da je je sodoben, zahodnjaški način življenja, zdravju škodljiv in povzroča vrsto bolezni, ki jim s skupnim imenom pravimo kar sodobne civilizacijske bolezni. Del tega neprimernega načina življenja je tudi neprimerna prehrana. A kriviti meso za civilizacijske bolezni je, milo rečeno, smešno nenatančno. Približno tako, kot če bi trdili, da je za epidemijo debelosti kriva hrana. Za epidemijo debelosti je kriva neprimerna prehrana. In povsem enak vzrok je tudi za epidemične razsežnosti civilizacijskih bolezni. Ni krivo meso. Če raziskave kažejo, da so vegetarijanci po določenih kriterijih bolj zdravi kot ljudje, ki uživajo sodobno, predelano prehrano, to nikakor ni dokaz, da je meso škodljivo oz. je povzročitelj celega spektra bolezni, ali – v naravnost ekstremističnem primeru – da je človek rastlinojed. Je pa res, da si določen del širše javnosti to tako razlaga, na žalost pa take populizme privzemajo tudi tisti, ki jim ljudje zaupajo: zdravniki in razni drugi strokovnjaki, ki s problematiko niso strokovno neposredno povezani.
Človek (danes) je vsejed in uživanje mesa mu omogočajo njegovi možgani IN telo, ki so produkt koevolucije genov in kulture. Še več, verjetno je prav redno uživanje mesa omogočilo, da smo se pred približno 2 do 2,5 milijoni let odpravili na pot (oz. smo na tej poti ostali) proti današnjemu videzu in sposobnostim.
Aleš ~ 16.02.2009 @ 11:54
Zelo zanimivo branje! Baje da so termiti, ki jih šimpanzi redno jejo, dober izvir vitamina B12.
sorcera ~ 03.03.2009 @ 23:04
Lahko razpravljate in nabijate z logiko kolikor želite... tudi sama študiram antropologijo, vendar pa tudi brez tega lahko mirno povem, da ljudje nismo mesojedci. Čimprej bomo to ozavestili, prej se bodo začele izboljševati stvari na tem svetu. Ne govorim le o pomanjkanju hrane na eni strani sveta in npr. anomalije kot je bulimija na drugi, govorim tudi o etiki, morali. Malce se poglobite v ozadje, v literaturo, še kak video iz kake mesnice poglejte in potem dajajte svoje zaključke tako dokončno. Človeka danes v večini zanima le njegova dobrobit.
sorcera ~ 03.03.2009 @ 23:07
Kar se pa tiče naših "sposobnosti", so pa zelo omejene, kot se boste najbrž sami strinjali, glede na to, koliko literature je navedene spodaj, predvidevam, da ste se tudi v to poglabljali. Vprašajte nekoga, ki je strikten vegetarijanec, še bolje - vegan, kakšne so njegove psihične, umske ter fizične sposobnosti (govorim o čistem zdravju, ne telesu namerno napokanem z mišicami) in "vsejeda". In vprašajte ti dve osebi to vprašanje pri starosti 50 let. Mislim, da so vsi nadaljnji argumenti nepotrebni.
G.V. ~ 04.03.2009 @ 00:00
sorcera, drži, nadaljni argumenti so popolnoma, popolnoma nepotrebni. Naslov članka je namreč JE ČLOVEK PO NARAVI RASTLINOJED? Če po prebranem 1. in 2. delu članka ne veš, kaj bi pod to temo lahko spadalo, še enkrat preberi 6. odstavek 1. dela. Je zelo lepo razloženo.
robotka ~ 05.03.2009 @ 14:37
Koncno nekdo, ki razmislja z glavo v tem majhnem slovenskem prostoru! Prav sita sem ze vseh veganov in frutarijancev in podobnih ekstremistov okrog sebe - a je to kak poseben fenomen v Sloveniji (se na tale post so podobni komentarji)? Vsem veganom in podobnim bi svetovala, naj si preberejo (strokovne) clanke, kot so npr. naslednji: http://wholehealthsource.blogspot.com/2008/08/composition-of-hunter-gatherer-diet.html http://wholehealthsource.blogspot.com/2009/03/what-can-evolution-teach-us-about-human.html In vsi ti argumenti nimajo popolnoma nobene zveze s tem, ali je farmsko gojenje zivali moralno (tudi sama prakticno ne jem farmskega mesa, kar pa se zdalec ne pomeni, da ne jem mesa :)), imajo pa precej zveze z nasim ZDRAVJEM! Zakaj se nekaterim veganom zdravje izboljsa, ko prenehajo s hrano zivalskega izvora? To se da zelo lepo razloziti in to s tem, da so ti isti ljudje na splosno bolj zavedni od povprecnega "vsejedca", kar se tice skrbi za zdravje. Npr., najbrz jih manj kadi, najbrz pojejo precej manj predelane hrane. Pojejo precej manj za nekatere precej strupenih biogenih aminov, prisotnih v vsej predelani hrani zivalskega izvora. A na dolgi rok tudi pri najbolj "zavednih" pride do pomanjkanja osnovnih hranil, npr. vit. B12, ce ne jemljejo redno prehranskih dodatkov. Talk about natural! V ekstremnih primerih so na ta nacin nekateri ze hudo poskodovali lastne otroke. Zalostno.
Hil ~ 20.04.2009 @ 21:33
transki učinki pri uživanju mesa: Meso jé ljudi. Že Jezus je rekel: »Meso zaklanih živali bo v človeških telesih postalo njihova smrt, kajti v njihovi krvi se bo vsaka kapljica te krvi spremenila v smrt, v njihovem drobovju bo gnilo živalsko drobovje.« Ljudje nimamo ustreznih zob, da bi trgali surovo meso. Čista mišica postane v procesu prebave kisla. Živali jedo tudi kosti, hrustanec, kožo in kri, ki so bazični in s tem izravnajo kislost svoje prehrane. Ljudje tega ne počnemo, zato kislimo organizem. Za prebavo mesa imamo predolg prebavni trakt zato meso prične gniti preden nastopi prebava. Poleg tega nam manjka tudi pomemben encim urikaza, ki pomaga razkrajati živalske beljakovine in izločati sečno kislino. Meso nam izrablja zaloge kisika, saj s kisikom zmanjšamo učinek mesnih strupov. To še zlasti opažajo astmatiki. Če pa se meso kombinira s škrobnatimi jedmi, pa to okrepi zastrupitev z ogljikovim dioksidom, ki ga občutijo srčni bolniki. Iz mesa dobimo le 30% energije, 70% pa se je porabi za samo presnovo in razgradnjo beljakovin v aminokisline, ki jih naše telo edino lahko uporabi za gradnjo svojih beljakovin. Zato smo po takem obroku tako zaspani in utrujeni. Energijo si nato dvigujemo s kavo, nikotinom in sladkarijami, kar je še dodatno breme za organizem. Ker se mesne in ribje beljakovine presnavljajo po gnilobni poti, imajo taki ljudje neprijeten vonj iz ust in kože. Mesojede živali imajo 1.000 krat večjo koncentracijo solne kisline, kot človek in trikrat krajši prebavni trakt. Sadje: Edino sadje lahko uživamo neposredno, brez začimb in ostalih dodatkov, ne rabimo orodja za njihovo pripravo ima vse potrebne rudninske snovi, aminokisline, sladkorje ter vitamine in to žive, ki jih telo z lahkoto absorbira. To je edina hrana, ki resnično ustreza nači prebavni zasnovi. Tudi sveto pismo v genezi navaja: »Glejta, dal sem vama vse zeliščne rastline s trdim steblom , ki raztresajo semana prek vse zemlje in sleherno drevo, nakaterem je sad s semenom..« Na tako prehrano je človeška zasnova preko evolucije prilagojena že 150 milijonov let oz. 4.5 milijona rodov.
Hil ~ 20.04.2009 @ 21:33
Sadje: Edino sadje lahko uživamo neposredno, brez začimb in ostalih dodatkov, ne rabimo orodja za njihovo pripravo ima vse potrebne rudninske snovi, aminokisline, sladkorje ter vitamine in to žive, ki jih telo z lahkoto absorbira. To je edina hrana, ki resnično ustreza nači prebavni zasnovi. Tudi sveto pismo v genezi navaja: »Glejta, dal sem vama vse zeliščne rastline s trdim steblom , ki raztresajo semana prek vse zemlje in sleherno drevo, nakaterem je sad s semenom..« Na tako prehrano je človeška zasnova preko evolucije prilagojena že 150 milijonov let oz. 4.5 milijona rodov.
nanikus ~ 23.04.2009 @ 11:10
Se dobro, da ljudje preberejo cel clanek, preden komentirajo ;) To je eden izmed redkih clankov, ki res strukturirano razlozi (in vecinoma razblini) mite o tem, zakaj clovesko telo ni narejeno za uzivanje mesa. Glavno vodilo clovestva bi moralo biti zivi in pusti ziveti. Ce se eni odlocijo, da bodo vegetarijanci (v taksni ali drugacni obliki), prav. Ce pa se drugi odlocijo, da bodo vsejedci (in ne mesojedci, kot jih klicejo nekateri vegetarijanci), pa tudi prav. Pa da si se jaz dovolim rahlo provokacijo: Hil pravi, da ljudje lahko edino sadje uzivamo naposredno in da zanj ne potrebujemo orodja. Ampak ravno zaradi potrebe po necem novem (mesu??), je clovek zacel izdelovati orodje in se evolucijsko povzpel in se razvil. Drugace bi se vedno skakali po drevesih - kar ni nujno, da bi bilo slabo ;) Drugace pa je veliko bolj problematicna priprava mesa (zar, dolgo cmarjenje na olju itd.) kot pa samo meso za bolezni, ki naj bi jih imeli zaradi uzivanja mesa. Da ne govorimo o danasnjem nacinu zivjenja - vecina sluzb v sedecem polozaju, vedno manj gibanja ter vedno vec sedenja za televizijo / racunalnikom. Se enkrat thumbs up za tale in mnoge druge clanke na tem portalu!
Gregor Gorjanc ~ 25.04.2009 @ 13:35
Osebno nimam nič proti vegetarijancem. Me pa kot izobraženega živinorejca zelo motijo nekorektne izjave glede reje živali. Žal smo ljudje že močno izgubili stik z naravo in tako je marsikomu zelo hudo, ko vidi kašen prizor s kmetije in klavnice. Najprej se je treba zavedati, da so posnetki, ki krožijo po spletu, upravičeno zastrašujoči ampak to je le nekaj ekscesnih primerov, ki pa ne kažejo prave slike. Rejci živali se trudijo, da bi nudili čim boljše pogoje, saj je njihov uspeh reje odvisen od dobrega počutja živali. Delo v klavnicah je tudi čim bolj usmerjeno v to, da živali čim manj trpijo, saj je drugače meso slabše kvalitete. Zakol seveda ni nič kaj prijetna stvar, a je mogoče že kod kdaj videl, kako to poteka v naravi pri drugih vrstah, pri kakšnih manj razvitih kulturah, ...? Dobro je biti kritičen, a tudi razumen. Nasprotniki reje živali naj tudi malo razmislijo, kako bi izgledala naša preljuba Slovenija, če ne bi redili živali. Naravna vegetacija v Sloveniji je gozd. Če ne bi redili prežvekovalcev (govedo, ovce in koze) in konjev, bi bili vsi travniki in pašniki zaraščeni. Edino peščica njiv in vrtov ter zelenic ne bi bilo zaraščeno z gozdom.
helena ~ 15.09.2009 @ 21:41
no, ce se js dodam svojo izkusnjo temu odlicnemu clanku, namrec skoraj deset let sem bila vegeterijanka, iz socutja do zivali najbolj. ker soje ne prenasam ravno dobro (zvija me po crevesju), sem pac morala vecinoma nadomescati b12, kar me je skrajno nerviralo. potem sem zanosila in kakor se je zacel vecji apetit, se je zacela pojavljati zelja po mesu, zelela sem si ugrizniti v Big Mac bolj kot karkoli. kupila sem mlade govedine, vzela koncno jagnjetino od starsev, ki so mi jo ponujali odkar sem zivela sama. cakala sem pred pecico, da se meso spece in ga jedla z malo krompirja, tudi brez kruha. drugace vedno slabokrvna sem v nosecnosti presegla vrednost zeleza v krvi, tudi v zadnjem tromesecju, ko le-tega ponavadi primanjkuje. sojo sem v nosecnosti poskusila dvakrat, obakrat je sla hitro nazaj navzgor in v skoljko. po krvni skupini sem 0 in menda imamo dovolj mocno kislino da prebavimo beljakovine iz mesa. odkar jem meso, sem ves cas zdrava, vendar se se vedno prehranjujem zdravo, izogibam se tudi psenice (uporabljam piro) in kravje mleko raje nadomestim s kozjim, domacim. tudi moj otrok velikokrat s kroznika poje vec mesa kot priloge in znano je, da otroci samo vedo, kaj najbolj potrebujejo. zato vsem tistim, ki uzivajo samo vegi, ali celo samo sadje (menda obstajajo tudi tisti, ki jedo samo sadje, ki je ze padlo samo z drevja - torej ze skoraj gnilo, haha), zelim veliko srece v ohranjanju svojega zdravja in nadomescanju beljakovin ter dolocenih hranilnih snovi.
nikecpikec ~ 13.10.2010 @ 18:03
Helena.....tvoj komentar je najboljši od vseh!
Butterfly ~ 04.11.2010 @ 23:38
Helena, po dieti po krvnih skupinah, je nujno, da ješ meso, medtem ko je za krvno skupino A bolje, če se prehranjujejo vegetarijansko.
U1000 ~ 26.05.2011 @ 22:57
Po 15tih letih brezmesnega hranjenja v raznih oblikah (sadjejedstvo, veganstvo, vegetarijanstvo), se ponovno spogledujem z mesnimi vložki. In ... vse je vredu. Zemlja se še pod mano ni odprla, ne nebo razklalo, kar sem včasih mislil, da se bo zgodilo. V teh 15tih letih sem spoznal, da sreča, zdravje in zadovoljstvo posameznika, niso odvisna samo od hrane, ki jo je. Sadjejedci in vegani so lahko ravno tako zelo nesrečni kljub vsej "čisti" hrani, ki jo zaužijejo. Največjo težavo vidim predvsem v dejstvu, da ljudje vse prevečkrat povozimo svoj notranji kompas in ga zamenjamo z bolj ali manj verjetnimi teorijami, znanstvenimi dokazi in podobnim. Nič ni narobe, če je nekdo vegan, dokler mu to ustreza v vseh pogledih. Vsak mora zase vedeti in ugotoviti kako daleč je pripravljen odrivati svoje meje udobja in predvsem ... naj druge pusti pri miru. Vsi naj bodo lepo samo za zgled. Nihče preveč ne mara soljenja pameti pa naj bo to glede prehrane, vzgoje, morale in kar je še podobnih tem. Kaj kdo dela in kako se kdo ob tem počuti bi morala ostati izbira posameznika. Odgovor na vprašanje zgornjega članka se nam izmika, ker smo si zelo različni in "one size fits all" odgovora enostavno ni. Če se je kdo prebil do konca tegale dolgovezenja in ga tematika še zanima, bi zgornjemu seznamu literature obvezno dodal knjigo The Vegetarian Myth (http://www.amazon.com/gp/aw/d/1604860804/ref=redir_mdp_mobile/192-0845277-1723240)
matt ~ 28.09.2011 @ 15:35
svetovn članek daj razmislite malo vi rastlinojedci kje bi ostali če vaši predniki ne bi jedli mesa...
james blake ~ 04.10.2011 @ 11:53
članek se mi zdi korekten, komentarji pa daleč pod nivojem zdravorazumstva in bontona. hipoteza o tem, da bi naj mesojeda prehrana pomenila evolucijski napredek, rastlinojeda pa zagotavljala nazadovanje v inteligenci, je milo rečeno religiozen (povzeto po komentarjih in ne po prispevku), saj ga znanstveno nedvoumno ne bomo mogli nikoli dokazati. Glede na pogled na svet, na nezmernost pri vsem, še najbolj pri lastnem razmnoževanju, bi imel za najbolj verjetno, da smo ljudje bili in bomo mrhovinarji, seveda vsejedi. Držimo se zmernosti - pri hrani in komentarjih (sam se to pravilo že kršil in upam, da izpeljal iz tega pozitivne zaključke ) ter poskusimo ostati na nivoju origginalnega prispevka (upam, da se tega ne pričakuje od nas, pa vendarle). pa še moj kompliment tistim, ki se prehranjujejo samo z rastlinsko hrano in to veliko večino svojega dolgega, skoraj stoletnega življenja. staro domačo žival, ki je lastniku in vsem nam (denimo krava, kura, koza, ovca) dobro in dolgo služila - na koncu še na krožniku?
R-type ~ 09.10.2011 @ 20:52
Zanimiva mi je ta teza višje moralnosti vegetarjancev na katero se sklicujejo. Ampak na koncu se tudi oni mirno sprehodijo mimo sočloveka v težavah. O moralnih vrednotah lahko debatiramo precej bolj na široko dame in gospodje. In hitro ugotovimo kje kdo stoji. Ampak članek se je teme lotil izjemno konstruktivno ter se je izognil tej filozofski debati o nadmočnostnem kompleksu vegetarjancev. Nimam nič proti nikomur. Ena mojih dobrih prijateljic je vegetarjanka. In sma v prvi debati hitro postavil stvari na svoje mesto. Hitro ugotovila, kako se lahko moralo uporablja samo za zagovarjanje svojega početja, po drugi strani se jo krši po celi črti. Torej če imaš doma kravo, ki živi z tabo velik del življenja, se do nje vedeš z veliko mero ljubezni in prijaznosti in jo na koncu zakolješ ter poješ je to moralno nesprejemljivo. Če v mukah od bolezni in starosti umre, ter jo zakoplješ v zemljo in jo pojejo črvi ... to pa je moralno? Torej. Vsak od nas im svojo filozofijo in dojemanje življenja. Debata o tem se lahko vodi kje drugje. Tam kjer je namen za tole. Sploh pa v primeru, ko se nekdo začne zgovarjat na mitska bitja, kot je Jezus. Lepo vas prosim, niso vsi verniki. A jaz pa naj uporabim koga za tako debato? Thora? Odina? Članek je popolnoma tehnične narave in se mi filozofska debata, sploh z uporabo izjav iz svetega pisma, ne zdi korektna glede na vložen trud Vidmarja. Ni obsojal nikogar niti polagal vrednot, temveč se je lotil tehnične smernice človeškega telesa na osnovi znanja in raziskav. Torej a lahko prenehamo z takimi komentarji in se osredotočimo na članek, glede na namen za katerega je bil spisan? Borbe Mister X proti Mister Y pa pustimo za druge forume, ki so namenjeni takim debatam. LP
Tubix ~ 30.10.2011 @ 11:35
A kdo ve, če v bibliji pise kaj o glivah? Kaj pa jezus pravi o glivah kot hrani? A lahko glive sploh jemo? ~Hil~ Kako se pa cepi sadna drevesa brez orodja? Kako je s nabiranjem sadja? Teško si predstavljam nabiranje sadja brez orodij kot so košare, zaboji, ali kaj podobnega. ~Hil~ Kakšni so to živi vitamini, a to so kakšne posebne vrste vitaminov? Se takšni vitamini potem lahko tudi razmnožujejo kadar so živi? Zanima me tudi kako to, da se kapljica krvi spremeni v smrt? Obsrajo kakšne raziskave o tem pojavu? ~Hil~Jaz sem pa nislil da je gnitje proces, pri katerem se organizmi razgradijo s pomočjo bakterij ali glivic. V proces so lahko vključene živali, rastline, hrana ali ljudje. ;-) Lep dan še naprej. ;-)
Zapiši svoje mnenje
