Piše: Jure Vidmar, 14. jan. 2006
Uniforme imajo v vseh kulturah in časovnih obdobjih pomembno vlogo. Uniforma lahko predstavlja simbol varnosti, lahko deluje zastrašujoče ali pa vzbuja zaupanje in spoštovanje. Pravzaprav naj bi nam uniforma veliko povedala o človeku, ki jo nosi, in o njegovi funkciji. Danes poznamo veliko uniform, ki predstavljajo predvsem različne poklice. To so na primer zdravniki, policaji, gasilci, bančni uslužbenci, komunalni uslužbenci, dimnikarji itd. Uniforme pa ne predstavljajo samo poklicev, temveč jih pogosto pripisujemo tudi določenim gibanjem in nazorom.
Na nek način je možno govoriti o uniformiranosti v primeru, ko določene družbene skupine (slepo) sledijo določenim modnim konvencijam. Predvsem je ta pojav pogost pri mladih, ki se prek načina oblačenja identificirajo z drugimi, podobno mislečimi, ter tako utrjujejo občutek pripadnosti. Med najbolj prepoznavne sodijo predvsem hipijevske, punkovske in v zadnjem desetletju rejvarske "uniforme".Gre za stile, ki so povezani s prepričanji, družbenimi razmerami in pogosto tudi z glasbo in drogami. To je še en pokazatelj, da je moda del vsega, kar nas obdaja, in je nekakšen odraz trenutnih družbenih razmer in okoliščin. V določenem modnem stilu se pravzaprav znajde vsak, pa naj bo to zavestno ali pa čisto po naključju.
Čeprav gre za subjektivno kategorijo, se pojem lepega kot družbeni kanon stalno spreminja. Na estetiko oblačenja vplivajo različne navade, življenjski slogi in potrebe, okusi in utrip časa, ki se podedujejo iz preteklosti in nekako predelajo v novejše obdobje, ki tako razvije tudi modele svoje estetike. Danes ima estetika v družbi še določen pomen: gre za hoteni prikaz lastnega odnosa do sveta in moč njegovega udejanjanja. Vse bolj se razvija novi slog življenja, ki vključuje dovršeno estetiko ter harmonično in skladno oblačenje. Preko medijev in agresivnega oglaševanja se je v naša življenja prikradla zavest o »lepem« in ustrezajočem, ki ni rezervirano samo za izbrance, ampak je (potrošniška) pravica vsakogar.
Slog oblačenja naj bi poudarjal osebnost posameznika, vendar pa na žalost to izginja in bledi. V poskusih, da bi prek modnih in estetskih elementov izpričevali svojo posebnost in lasten slog, se vedno bolj stapljamo z uveljavljenim modelom lepote, s tem pa pravzaprav zanikamo sami sebe. Bi se torej morali osebnemu stilu bolj posvečati ali pa je tako razumevanje mode že mimo? Kakorkoli, čas bo tudi našim modnim naporom dal patino in značaj starinskosti - na napake, ki jih imamo danes tako radi, bodo naši zanamci gledali tako, kot morda mi danes na steznike in korzete.