Prehranska dopolnila in te reči

Piše: Gregor Vidmar, 28. okt. 2007

Natisni
Prehranska dopolnila in te reči

Na Cenim.se smo se lotili že številnih tem s področja prehrane, vadbe in drugih vidikov zdravega, aktivnega življenjskega stila. Avtorji se trudimo, da bi temo določenega prispevka kar najbolje razložili in argumentirali, izogibamo pa se navajanju nepreverjenih informacij. Verjamemo v sposobnost racionalne presoje vas, bralcev. Nekatere stvari, o katerih pišemo, potrebujejo podrobnejšo razlago, saj se na prvi pogled lahko zdijo nelogične, druge pa jo potrebujejo zato, ker v javnosti o njih krožijo globoko zakoreninjene neresnice, za kar so krivi nekompetentni ljudje, ki so te neresnice preko medijev poslali v širni svet. Čeprav se trudimo, da ne bi kazali s prstom, je to včasih zelo težko. Zgodilo se je npr. v članku Celulit in celulitis. In tokrat se bo ponovno.

V rubriki Pisma bralcev v nedavni izdaji časopisa Dnevnik (petek, 19. oktober 2007, stran 20) je bilo objavljeno pismo gospoda mag. Draga Balenta z naslovom Global in preparati za krepitev mišične mase za konje. V tem pismu, ki že v naslovu vsebuje približno 20 let staro senzacionalistično puhlico, se gospod Balent sprašuje o vzrokih za nadavno tragedijo v nočnem klubu Global. Med drugim zapiše tudi sledeče:

»Prodaja preparatov za povečanje mišične mase se skoraj po vseh fitnes klubih, internetu in drugje vrši brez kakršnega koli nadzora. Prodajajo jih ljudje, ki skoraj ne znajo prebrati drobnega tiska na petlitrskih posodah s praški preparati.

Aspirina ni mogoče dobiti drugje kot v lekarnah, saj bi nekontrolirana prodaja s strani nestrokovnjakov ljudem povzročila več škode kot koristi! Zanimivo.«

Prav res, zanimivo! Zanimivo je predvsem to, da strokovnjak Balentovega kova ne loči med prehranskimi dopolnili in zdravili. Zanimivo je, da beljakovine v prahu, ki se edine prodajajo v petlitrskih embalažah, enači z dopinškimi preparati, ki se merijo v mililitrih in miligramih.

Zanimivo je tudi to, da si gospod Balent lahko privošči žaljenje ljudi, ki se ukvarjajo z uvozom, proizvodnjo in prodajo prehranskih dopolnil.

In nenazadnje je zanimivo tudi to, da gospod Balent očitno ne pozna slovenske zakonodaje s področja prehranskih dopolnil, pa vseeno javno izraža svoje neosnovano mnenje o pomanjkljivem nadzoru nad prodajo le teh.

Vse to je zanimivo, pa tudi žalostno. V prvi vrsti je žalostno zato, ker se mag. Balent na tak način sprašuje o vzrokih za nedvomno tragičen dogodek, ker tako grobo posplošuje in o pomembnih stvareh (uporaba in posledice dopinga) piše brez osnovnega znanja ter zraven meša stvari, ki jih nikakor ne bi smel. Žalostno je zato, ker zaradi takih in podobnih izjav še danes, po več kot 70 letih uradnega obstoja industrije prehranskih dopolnil, ljudje besedo proteini še vedno povezujejo z gorami mišic, ker veliko ljudi še vedno misli, da te lahko »prašek iz petlitrske plastenke« naredi bolj mišičastega, da so praški samo za mišičnjake, da so vse tablete in kapsule sama »kemija« in »umetna hrana«. Žalostno je, da veliko ljudi niti ne pomisli, da je obrok, pripravljen iz uravnotežene mešanice hranil, ki jo lahko predstavlja prehransko dopolnilo v obliki nadomestka obroka, precej bolj zdrav kot »kruh s klobaso«, bolj zdrav kot karkoli, kar se lahko kupi restavracijah s hitro prehrano, bolj zdrav od večine predpripravljenih pogrej-in-pojej obrokov, ki so pisani na kožo sodobnemu življenskemu ritmu, ne pa tudi telesu. Ne zagovarjam uporabe prehranskih dopolnil pred zadostno in uravnoteženo uporabo svežih, nepredelanih živil, vsekakor pa bi dal prednost premišljeni uporabi prehranskih dopolnil pred rednim uživanjem junk hrane.

Prehranska dopolnila niso bav bav, niso kemija s stranskimi učinki, niso hormoni, niso čudežne formule, shujševalne bližnjice, bližnjice do lepe postave, nizkega odstotka telesne maščobe, telesne vzdržljivosti. Prehranska dopolnila ne bodo nikomur zagotovila pretečenega maratona ali zmage na teniškem turnirju. Prehranska dopolnila tudi ne bodo boksarja naredila agresivnejšega ali bodybuilderja bolj mišičastega.

Predvsem pa prehranska doponila ne bodo iz neaktivnega človeka naredila aktivnega, iz človeka, ki zase ne stori ničesar ne bodo naredila nekoga, ki skrbi za svoje zdravje.

Prehranska dopolnila so samo prehranska dopolnila, izdelki, ki dopolnjujejo normalen prehranski režim. Strogi zakonski predpisi določajo, kaj prehranska dopolnila lahko vsebujejo in koliko se lahko česa poje. Direktiva Evropske unije za prehranska dopolnila med drugim zahteva, da morajo biti vsa prehranska dopolnila dokazano varna in zdravstveno neoporečna. Na vseh izdelkih mora biti zapisana sestava in priporočila glede uživanja, ki morajo biti v skladu z zakonskimi predpisi. Drobnega tiska, v katerem bi bili skriti za zdravje pomembni podatki, na prehranskih dopolnilih ni, prav tako pa na nobenem teh izdelkov ne piše – citiram gospoda Balenta – »da je namenjen konjem«.

Je možno z dopolnili pretiravati, si škodovati? Jasno. Če na embalaži piše, da je dnevni odmerek x, zaužije pa se ga 10x, potem je to pretiravanje, vsako dolgotrajno pretiravanje pa lahko vodi do zdravstvenih težav. Mi lahko kdo pove, zakaj je danes toliko bolnikov s srčno-žilnimi boleznimi? Eno je gotovo: zaradi primernega življenjskega sloga gotovo ne!

Vrnimo se še enkrat k zgoraj omenjenemu pismu. V njem se gospod Balent tudi sprašuje »kdo vrši nadzor nad fitnes klubi in klubi borilnih športov, katerih glavni namen je izpopolniti način eliminacije nasprotnika?« In še: »Ali kdo vrši nadzor nad fitnesi in vsemi trenerji, ki vzgajajo naše mlajše pa tudi starejše »borce« športnike?«

Resnično verjamem, da noben fitnes center ali klub borilnih veščin ne obstaja zato, da bi se v njem urili sodobni terminatorji in predatorji. Za klube borilnih veščin sicer ne vem, a v fitnes centrih lahko delo vaditeljev in inštruktorjev opravljajo le za to certificirani vaditelji in inštruktorji fitnesa. Vsi fitnesi imajo s stališča uporabnikov le en sam osnovni namen: nudenje možnosti telesne vadbe. Vzroki, zakaj nekdo vadi, so in morajo biti stvar posameznika. Če bi radi nadzorovali fitnese in klube borilnih veščin, pa bi bilo morda najboljše, da hkrati z vpisnim listom in vprašalnikom o zdravstvenem stanju vsak bodoči obiskovalec izpolni še kartotečni karton za policijo.

Ti je članek všeč? Razširi glas na Facebook-u! :)

Označi s tagom (Kaj so tagi?)

Za dodajanje tagov je treba biti prijavljen.

Število komentarjev: 7

Lidi ~ 29.10.2007 @ 12:58

Največ takih problemov pride iz neznanja potrošnikov, uporabnikov. Zato podpiram take sajte na netu, kot je vaš, hkrati bi bilo pa tudi krasno (vsaj kar se zdravega načina življenja in napotkov za to tiče), da bi obstajal tudi nek nadzor nad raznoraznimi vsebinami, ki so plod nepoučenih in nestrokovnih glav.

Sandi ~ 04.11.2007 @ 10:00

Čestitke avtorju za dober članek. Taki zdraharji kot je Balent delajo povod samo škodo in podpihujejo nestrpnost. Sem prebral kolumno v Dnevniku in nisem mogel verjet, da je lahko en tak človek na takem položaju. Še enkrat bravo in kar tako naprej.

Toni ~ 11.01.2008 @ 00:02

Kaj naj rečem; odličen članek Gregor! Dobro si argumentiral svoje stališča industrije dodatkov in demantiral stališča g. Bedaka oz g. Balenta.

!!! pozor !!!
Upam da imamo v Evropi boljši nadzor nad dejanskimi sestavinami, ki so prisotne v prehrambenih dodatkih za športnike zakaj v naši bljižni sosedi Ameriki so odkrili v neodvisni raziskavi, ki je bila tudi obsežno predstavljena v USA today, da je v kar 25% izdelkih dodanih steroidov, kjub prepovedi dodajanja takšnih dodatkov s starni ameriških oblasti.

Informacij o tem katera podjetja naj bi dodajala prepovedane substance nisem zasledil, vendar vsako podjetje posebej zatrjuje, da pa oni niso nikoli dodajali steroidov športni prehrani

http://www.champion-nutrition.com/champion/news.php?id=64

Se opravičujem za morebitno pankio, ki sem jo morda povzročil. Vendar še vedno obstaja 75% poštenih podjetji, ki se trudijo proizvajati kaj najboljše dodatke za športnike in vse z aktivnostjo poveznimi ljudeki

Tjasa ~ 14.01.2008 @ 07:45

Toni, samo kot opomba: USA Today je približno tako relevanten vir kot Direkt.

bebcek ~ 23.07.2008 @ 17:53

Prehranska dopolnila da ali ne??? Ce so nujno potrebna da ce ne pa vsakdanja prehrana. Tukaj je se veliko vprasanj od pregleda dopolnil. Prvo pa je vseljiva promocija prehranskih dopolnil USTVARJALCEV in PRODAJALCEV prehranskih dopolnil, ki so zelo agresivni v svoji politiki. Ne bom se pregloboko spuscal v taki debati toda za premislek-Nikoli ne ves kako bo mikrosistem deloval na makrosistem, ce ga le ta ni navajen_

Tjasa ~ 25.07.2008 @ 13:29

Vsiljivost? Je problem morda to, da smo že tako okupirani z vseprisotnim posiljevanjem promocije potrošnje izdelkov "vsakdanje" hrane, da se nam zdi oglaševanje prehranskih dopolnil vsiljivo? Kaj pa je vsakdanja hrana? Testenine, ki jih (napol pripravljene) kupiš v Sparu? Zelenjava, ki je prepotovala več kilometrov, kot jih bom jaz kdajkoli v življenju? Take samoumevnosti je treba PREJ izprašati, kot dvomiti v vse, kar pride _zraven_.

samouk2 ~ 01.01.2009 @ 12:08

Jaz bi preje rekel, da je bila tista raziskava se kako odvisna s strani sportnih klubov. Najlazje je s prstom pokazati na prehranbene dodatke, ko te enkrat ujamejo. To se zadnje case dogaja tudi v Sloveniji.

Zapiši svoje mnenje

Ime:

E-mail (ne bo prikazano):

Spletna stran (neobvezno):

Komentar:

Reši enačbo:

40 plus 22 =

Opomba: količine morajo biti cela števila oz. decimalna, zapisana s piko (npr. 10.5)

Išči:

Beljakovine: od do g/100 g

Maščobe: od do g/100 g

Ogljikovi hidrati: od do g/100 g