Celulit

Piše: Gregor Vidmar, 01. apr. 2007

Natisni
Celulit

Kaj je celulit? Glede na to, kako pogosto se v medijih pojavljajo teme, ki imajo celulit za izhodiščno točko, bi moralo biti to vprašanje zelo lahko. In glede na to, da je bilo v zadnjih 35 letih predlaganih že nešteto postopkov za rešitev tega "problema", postopkov in formul, ki ZARES delujejo, bi moral biti celulit že zdavnaj iztrošena tema. Pa je res tako?

Vprašanje ostaja: kaj je celulit? Večina se pravilnemu odgovoru žal še vedno najbolj približa s trditvijo, da je celulit koža videza pomarančne lupine. S to trditvijo seveda ni nič narobe. Tako namreč celulit definiramo iz striktno vizualnega stališča. Seveda pa poleg te obstaja tudi bolj natančna definicija, ki v sebi dejansko skriva tudi že del odgovora na to, kako se "spopasti" s celulitom. A preden zapišemo popolnejšo definicijo celulita, si moramo ogledati še zgradbo kože. Celulit je konec koncev nekaj v koži oziroma pod kožo, ne? Ne?

Koža

Koža je največji telesni organ, zunanji ovoj telesa, ki ga ščiti pred poškodbami, okužbami in škodljivimi sončnimi žarki, s prepletom žil in z znojnicami ima pomembno vlogo pri uravnavanju telesne temperature, s svojo neprepustnostjo pa preprečuje nenadzorovano izgubljanje telesnih tekočin.

Kožo sestavljajo tri osnovne plasti:

  • epidermis oz. povrhnjica je zunanja, najtanjša plast. Debelina povrhnjice je na različnih delih telesa različna - in sicer od 0,05 mm na očesnem zrklu do 1,5 mm na dlani oziroma podplatu;
  • dermis oz. usnjica koži služi kot opora in ima pomembno vlogo pri prehranjevanju povrhnjice. Usnjica je sestavljena iz dveh plasti. Zgornjo plast sestavlja tanek in rahel sloj kolagenskih vlaken (kolagen je čvrsto vezivno tkivo; beljakovina), spodnjo pa sestavljajo debela, gosta kolagenska in nekaj elastičnih vlaken, ki potekajo vzporedno s površino kože. Tako kot povrhnjica je tudi usnjica na različnih delih telesa različno debela, in sicer od 0,3 mm do 3 mm;
  • hipodermis oz. podkožje sestavljajo kolagenska vlakna in maščobne celice, ki tvorijo t.i. površinsko telesno maščobo.

Zgradba kože

Osnovno zgradbo kože sedaj poznamo, še vedno pa nismo ugotovili, kje se skriva celulit.

Celulit in podkožje

Vrnimo se še enkrat k podkožju. Omenili smo, da se tudi v podkožju nahajajo kolagenska vlaka, a ključ do razumevanja celulita se skriva v dejstvu, da obstajata dva značilna tipa razporeditve teh vlaken. Ta dva tipa prikazuje spodnja slika.

Celulit - vezivni prekati

Vidimo, da pri prvem tipu razporeditve večina kolagenskih vlaken v podkožju poteka pod kotom 45 stopinj v obe smeri, pri drugem pa so vlakna prvokotna na usnjico in tvorijo prekate, v katerih se nahajajo maščobne celice. In zdaj še bistven podatek: prvi tip je značilen za moško podkožje, drugi pa ža žensko. Kje je torej celulit? Poglejmo, kaj se zgodi, če se maščobne celice povečajo do te mere, da zapolnijo prekate oz., če se zredimo?

Celulit - napolnjeni vezivni prekati

Pri moških je torej pritisk na zgornje plasti kože dokaj enakomeren, pri ženskah pa maščobne celice na usnjico in povrhnjico pritiskajo neenakomerno, kar daje koži jamičast videz. To je celulit.

Dopolnjena definicija celulita se torej glasi:

Celulit je splošen izraz za značilno naravno razporeditev maščobnega in vezivnega tkiva v ženskem (redko moškem) podkožju, ki ima lahko za posledico jamičast videz površine kože.

Celulit - iz normalnega na slabo

Zgoraj opisan celulit je normalna, anatomska značilnost ženskega podkožja. Koliko je tak celulit viden, je odvisno od najmanj dveh pomembnih dejavnikov:

  • količine maščobe v vezivnih prekatih ter
  • debeline in kompaktnosti usnjice in povrhnjice na določenem predelu telesa. Debelina in kompaktnost usnjice in povrhnjice sta na predelih, kjer je celulit običajno najbolj viden, pri ženskah izrazito manjši kot pri moških, z leti pa se zaradi procesa staranja še zmanjšata, kar posledično vodi do večje vidnosti celulita.

Vendar pa povečana količina maščobnega tkiva v vezivnih prekatih ne pritiska le na zgornje plasti kože, pač pa tudi na krvne in limfne žile, zaradi česar se zmanjša pretok krvi in limfe skozi ta področja. Posledično se zmanjša presnova, zaradi slabe prekrvavljenosti in s tem prehranjenosti pride do propadanja že tako oslabljenega vezivnega tkiva v koži. V končni fazi pride še do zatekanja, nastaja edem, vezivno tkivo se preoblikuje in postane trdo. Navpična kolagenska vlakna v podkožju se skrajšajo, to pa še dodatno poslabša zunanji videz kože / celulita.

Nastanek celulita

V normalnem stanju in začetnih fazah, ko še ne prihaja do zastajanja tekočin in preoblikovanja vezivnega tkiva, je za zdravo žensko s pravilnim programom prehrane in vadbe izboljšanje estetskega vidika celulita 100% uspešno. To ne pomeni 100% odprave celulitnega videza, pač pa nedvomen obstoj možnosti za izboljšanje videza (več v Celulit - pogosta vprašanja). Neuspešni poskusi so večinoma posledica nepravilnosti v pristopu. V končnih fazah pa sama vadba in prehrana sicer lahko zelo pomagata, rezultati pa zaradi samega preoblikovanja in otrdelosti vezivnega tkiva žal niso primerljivi s tistimi v začetnih fazah.

Je celulit problem? Težava?

Glede na to, da je celulit naraven pojav, posledica normalne strukture podkožja, ki jo ima 80% - 90% žensk, je trditev, da je celulit problem oziroma težava, milo rečeno, popoln nesmisel. Približno tako kot bi rekli, da so ušesa, nos ali trebuh težava. Seveda niso! Celulit (tudi komaj opazen) kot težava je konstrukt kozmetične in modne industrije in posledično prodajno gonilo neštetih izdelkov. Celulit lahko postane težava šele, ko ga je izrazito preveč. Podobno je z moškim trebuhom, le da v tem primeru težave niso v prvi vrsti estetske, pač pa tudi in predvsem zdravstvene. In preden se lotimo še pogostih vprašanj o celulitu: sodeč po anketah, opravljenih na to temo, normalno količino celulita kot težavo dojemajo le ženske. Večini moških je vseeno, če ima ženska nekaj celulita. Avtor tega članka dodaja svoj glas v prid predstavljenemu dejstvu.

Naslednja stran »

Opomba: količine morajo biti cela števila oz. decimalna, zapisana s piko (npr. 10.5)

Išči:

Beljakovine: od do g/100 g

Maščobe: od do g/100 g

Ogljikovi hidrati: od do g/100 g