Vitamini

Piše: Gregor Vidmar, 14. jan. 2007

Natisni

« Prejšnja stran

Vitamini v hrani

Mnogi so prepričani, da z uravnoteženo hrano zaužijemo dovolj vitaminov. Problem je v tem, da je večina današnje hrane idustrijsko pridelane in/ali predelane, ti postopki pa siromašijo njeno hranilno vrednost. To proizvajalci poskušajo kompenzirati z dodajanjem vitaminov končnim izdelkom, vendar se zaradi različnih dejavnikov (dolgotrajno skladiščenje, izpostavljenost svetlobi, toploti in raznim aditivom itd.) tudi ta količina, preden pride v roke kupca, lahko precej zmanjša.

K siromašenju hrane pa s predelavo in obdelavo prispevamo veliko tudi sami. Izpostavljanje hrane toploti (kuhanje), zraku (kisiku), svetlobi (UV žarki) in kislim ali bazičnim raztopinam lahko uniči nekatere vitamine. Zato je priporočljivo, da se čim več hrane pojemo sveže, nepredelane, da jo kuhamo na sopari namesto v vreli vodi in da se izogibamo prekomernemu kuhanju.

Se vitamin lahko uniči zaradi določenega dejavnika?

vitamin

zrak

svetloba

toplota

A

delno

delno

rel. stabilen

D

ne

ne

ne

E

da

da

ne

K

ne

da

ne

B-1

ne

?

> 100°C

B-2

ne

v raztopini

ne

B-3

ne

ne

ne

H

?

?

ne

B-5

?

?

da

B-9

?

v suhem stanju

pri vis. temp.

B-6

?

da

?

B-12

?

da

ne

C

da

da

da

Dnevne potrebe

Priporočen dnevni odmerek (RDA, ang. recommended dietary allowance) je količina določenega vitamina, ki zadosti dnevnim potrebam večine ljudi v določenem življenjskem obdobju in določenega spola (npr. ženske od 19 do 50 let).

Za potrebe označevanja na prehranskih izdelkih pa se uporabljajo vrednosti RDI (ang. reference daily intake), t.j. vrednosti, ki so priporočene za vse ljudi, ne glede na spol ali starost. V spodnji tabeli so predstavljene RDI vrednosti in zgornje meje (ZM), ki so največje še varne/neškodljive količine za odrasle z upoštevanim varnostnim količnikom. ND je oznaka za "ni določeno"; raziskave niso niti pri izredno visokih odmerkih dokazale škodljivih učinkov.

Vitamin

RDI

ZM

A

5000 IU

3000 mcg
(10,000 IU)

C

60 mg

2000 mg

D

400 IU (10 mcg)

50 mcg (2000 IU)

E

30 IU (20 mg)

1000 mg

K

80 mcg

ND

B-1

1.5 mg

ND

B-2

1.7 mg

ND

B-3

20 mg

35 mg

B-6

2 mg

100 mg

B-9

400 mcg

1000 mcg sintetičnega

B-12

6 mcg

ND

H

300 mcg

ND

B-5

10 mg

ND

Koliko vitaminov v resnici vsebuje industrijsko pridelana hrana, je sicer vprašanje, zagotovo pa je vredno razmisliti o dodajanju vitaminov v obliki prehranskih dopolnil v naslednjih primerih:

  • pri povečanih psiho-fizičnih naporih (tudi športni trening je za telo stres - z dodajanjem vitaminov zmanjšamo škodljive vplive prostih radikalov);
  • pri nosečnicah in doječih materah;
  • če zaradi takih ali drugačnih prehranskih režimov ne zaužijemo dovolj hrane, bogate z vitamini;
  • ob boleznih (okvare jeter in ledvic, driska, kronične infekcije, celiakija, črevesne bolezni, ob jemanju antibiotikov in nekaterih drugih zdravil ipd.).

Ti je članek všeč? Razširi glas na Facebook-u! :)

Označi s tagom (Kaj so tagi?)

Za dodajanje tagov je treba biti prijavljen.

Število komentarjev: 2

Laura ~ 04.07.2007 @ 19:15

Ta spletna stran je zelo poučna!!!;-)

Anya ~ 21.09.2007 @ 21:37

Zanimivo in poučno. izveš veliko novega

Zapiši svoje mnenje

Ime:

E-mail (ne bo prikazano):

Spletna stran (neobvezno):

Komentar:

Reši enačbo:

7 plus 49 =

Opomba: količine morajo biti cela števila oz. decimalna, zapisana s piko (npr. 10.5)

Išči:

Beljakovine: od do g/100 g

Maščobe: od do g/100 g

Ogljikovi hidrati: od do g/100 g