ZDRAVJE IN FITNES
IZRAČUNAJ SI
Piše: Gregor Vidmar, 07. jan. 2007
Ste se kdaj vprašali, zakaj spimo? Zakaj moramo spati? Zakaj nas po določenem času začne »kriviti na vseh koncih«, z zehanjem začnemo oponašati nilske konje in si želimo le še primerno mehke vodoravne površine, kamor bi se za naslednjih nekaj ur zgrudili v skoraj nezavestno stanje? Zakaj je spanec tako obupno nujen, da lahko v skrajnem primeru zaspimo celo za volanom, med vožnjo?
Spanje je stvar, ki jo počnemo vsi, tudi vse višje razvite živali (plazilci, ptiči, sesalci). In prav pri živalih je zadeva še toliko bolj zanimiva; s spanjem živali postanejo lahek plen za druge živali, če tudi te ne bi veselo smrčale v bližnjem grmovju oziroma jih ne bi varovala noč. Seveda tudi noč ne zagotavlja varnosti, obstajajo nočne roparice, kar pa očitno ni dovolj močan razlog, da bi narava ukinila spanje in ga označila kot »neprimerno, nezaželeno in škodljivo«.
Intenzivnost / aktivnost številnih telesnih procesov se čez dan spreminja. Pravimo, da potekajo v t.i. cirkadianem ritmu. Po domače povedano je cirkadiani ritem notranja telesna ura, ki upravlja z biološkimi procesi v 24 urnih ciklih. V telesu več kot 100 procesov poteka v cirkadianem ritmu, med katere se npr. uvrščajo ciklično spreminjanje telesne temperature, izločanje nekaterih hormonov, spreminjanje krvnega tlaka itd. Med najbolj očitne cirkadiane ritme pa spada izmenjevanje budnosti in spanja.
Natančnih odgovorov na to, kaj je spanje in čemu služi, zaenkrat še ni. Na splošno pa lahko rečemo, da je spanje stanje zmanjšanega ali odsotnega zavedanja okolice, ki ga lahko prekinejo različni zunanji dražljaji (npr. hrup, svetloba, dotik itd.) in ki ga lahko opišemo z značilnimi zunanjimi in notranjimi znaki.
Ko vidimo človeka, običajno lahko takoj povemo, ali spi ali ne. To sklepamo iz zunanjih znakov, ki pa so zelo podobni znakom nezavesti ali omedlevice. Zato se včasih spanje laično primerja z nezavestjo. To je seveda napačno; zelo pomembna razlika med spanjem in nezavestjo je, da lahko spečega človeka zbudimo.
Kakšni so torej znaki spanja?
Veliko natančnejša metoda od spremljanja zunanjih znakov za določanje in analizo spanja je spremljanje možganskih valov prek elektroencefalograma (EEG). Preprosto povedano je EEG zapis skupne električne aktivnosti milijonov živčnih celic v možganih. Ta zapis se dobi tako, da se na tipična mesta zgornjega dela glave položi elektrode za spremljanje možganskih valov, ki so nato ojačani in izpisani na papir.
Poznamo 5 značilnih EEG valov: beta, alfa, teta, delta in gama.
Alfa, beta in gama valovi so povezani z budnim stanjem. Gama valovi so običajno posledica močne mentalne aktivnosti, npr. reševanja težkih problemov, intenzivnega učenja, preplaha itd. Beta valovi se navezujejo na normalno dnevno aktivnost, alfa valovi pa na mirovanje oziroma počitek, lahko pa tudi že na rahel spanec.
Ostali valovi, torej teta in delta, so značilni za spanje in nekatera druga stanja (hipnoza, trans, sanjarjenje, ipd.) ter določene poškodbe možganov.
