Piše: Tjaša Vrhovnik
Sedeči način življenja v kombinaciji s slabimi gibalnimi navadami, hiter dostop do neustreznih, a cenenih prehranskih izbir, neprimerne socialne navade, povezane s hrano, in vera v kvazi-znanstvene čudežne rešitve so glavni razlogi, zakaj se sodobna družba čedalje bolj ukvarja z odpravo debelosti in posledic, ki jih debelost prinaša. Žal količina časa in energije, ki jo kot posamezniki in kot družba namenjamo temu neprijetnemu fenomenu, ni v sorazmerju z uspehi, ki bi jih v boju proti debelosti resnično izbojevali. Neuspehi pa so predvsem posledice tega, da vedno znova pozabljamo, zakaj jemo: poenostavljeno rečeno, s hrano telesu dovajamo potrebno energijo, ki jo funkcionalni deli telesa porabijo za delovanje, in gradbeni material, s katerim oskrbujemo funkcionalne dele telesa. Če še nekoliko bolj poenostavimo: ko zaužijemo kos kruha, damo telesu energijo, da lahko uporabimo mišice zato, da stečemo v objem ljubljeni osebi. S kosom nemastnega mesa na kruhu bomo poskrbeli, da bodo tudi mišice ustrezno zgrajene, zato da bi jih sploh lahko uporabljali - za hojo, za božanje otroka, za domača opravila, skratka za vsakovrstno gibanje.
Če to osnovno pravilo pozabimo in jemo, kot da je jutri konec sveta, nismo na dobri poti. Jutri NE BO konca sveta!
Telo je v grobem sestavljeno iz puste telesne mase (mišice, kosti, kri, notranji organi ipd.) in zalog energije v obliki maščobnega tkiva. Če je delež maščobnega tkiva v telesu previsok, govorimo o debelosti.
Debelost, ki je estetski in zdravstveni problem, se pogosto meri z indeksom telesne mase (ITM), ki ga izračunamo na podlagi telesne teže in višine, o tem, kakšen delež telesa sestavlja maščobno tkivo, pa ITM ne pove ničesar. Natančnejši kazalec je zato odstotkek telesne maščobe - ki pa ga za razliko od ITM ne moremo preprosto izračunati, ampak ga lahko le bolj ali manj natančno izmerimo (najosnovnejša metoda je merjenje maščobnih gub). Zdrava ženska naj bi imela od 21% do 33% telesne maščobe, zdrav moški pa od 8% do 20% (s starostjo se interval priporočenega deleža telesne maščobe nekoliko dvigne).
Kako torej pride do presežnih maščobnih zalog v telesu? Telo je v evoluciji razvilo poseben mehanizem shranjevanja odvečne energije, ki jo je uporabilo v času, ko energije v hrani ni bilo na razpolago. Ta mehanizem deluje še dandanes, ko je hrane stalno v izobilju. Debeli torej postajamo takrat, ko zaužijemo več hrane, kot je v tistem trenutku potrebujemo. To lahko pomeni več različnih situacij:
v vsakem obroku zaužijemo preveč energije (preveč kcal) - velja tudi za obroke, ki so sicer zdravi (tudi od prevelike količine zdrave hrane se lahko redimo!);
jemo premalo obrokov (en obrok dnevno ni dovolj!);
izbiramo živila brez resnične hranilne vrednosti (to pomeni, da so sestavljena tako, da jih telo težko takoj uporabi za energijo, ampak jo nemudoma shrani - v maščobne obloge).
Debelost je ponavadi kar kombinacija vseh teh napak, ki smo jih ponavljali leta in leta.
Oceni prispevek