Piše: Tjaša Vrhovnik, 11. dec. 2006
Ne glede na razlog, zaradi katerega se nekdo odloči za hujšanje, bi moralo torej biti jasno: cilj hujšanja mora biti ponovna vzpostavitev zdravega razmerja med pusto telesno maso in maščobnimi tkivi in ne zgolj izguba celotne telesne teže. Ne poznam namreč primera človeka, ki bi moral znižati telesno težo in bi imel zdrav delež telesnih maščob: običajno je tisto, česar se moramo znebiti, prav odvečno maščobno tkivo.
Zakaj je to pomembno vedeti? Predvsem zato, ker se običajen človek v splošni poplavi "dobrohotnih" informacij o dietah, hujšanju in estetskih strategijah težko znajde in hitro začne verjeti nekaterim trditvam, ki sodijo v področje neresnic, laži, prodajnih prijemov in neznanstvene mitologije, kot na primer: hujšamo lahko le, če ustrezno kombiniramo hranila, če jemo samo sadje, če se postimo ob polni luni, če uživamo javorov sirup, če 8 dni jemo samo zeljno juho, če normalno nažiranje "krotimo" s shujševalnimi tabletkami ipd. Ljudje se takih napotkov radi oprimemo, še posebej, če obljubljajo majhen napor in hitre rezultate, če se zdijo enostavni in če nam v življenju ne povzročijo prevelikih organizacijskih preglavic.
Težava s takimi obljubami je, da delujejo na zelo kratek rok, da v resnici niso tako enostavne, kot obljubljajo z debelimi črkami, da se jih je težko držati in da po njih posegamo znova in znova, saj nikoli ne prinesejo rezultatov, ki so jih zagotavljale.
Različne diete, ki temeljijo na kombiniranju, ločevanju ali izločanju določenih hranil (beljakovin, ogljikovih-hidratov, maščob), segajo v daljnje leto 1863 (in cinično bi pripomnili, da v poldrugem stoletju še niso odpravile problema debelosti, prav nasprotno: ta se samo povečuje). Vsem tovrstnim dietnim režimom je skupno to, da na podlagi nedokazanih znanstvenih trditev, polresnic ali dejstev, ki so morda resnična, a nimajo na resnično odpravo težave nikakršnega vpliva, obljubljajo: hitro, enostavno, zdravo, učinkovito izgubo telesne teže brez lakote, brez omejevanja količine hrane in povečini brez dodatne telesne aktivnosti.
Ena od takih je Atkinsova dieta, ki že od 70-ih let prejšnjega stoletja buri duhove in ki temelji na izločanju ogljikovih hidratov iz dnevne prehrane, drugi tip diet pa temelji na domnevno pravilni kombinaciji uživanja posameznih hranil. Prvi, ki je predlagal tako dieto, je bil dr. William Howard Hay, ki je leta 1911 objavil ugotovitve o tem, da naj bi napačno kombiniranje hranil pripeljalo do zdravstvenih težav, porušenega kemičnega ravnovesja v telesu in s tem debelosti. Čeprav je imel veliko posnemovalcev (na primer dr. Herberta Sheltona), ki so objavljali različice te diete, nikoli ni bilo dokazano, da bi "pravilno" kombiniranje hranil vodilo do zmanjšanja telesnih maščob - pa čeprav bi bile domneve o porušenih kemičnih ravnovesjih nemara celo točne.
V drugem delu: Ločevalna dieta in kako se pravilno lotiti odvečnih kilogramov.
Članek je bil prvotno objavljen v prilogi revije Tajnica, Vodnik za zdravo življenje (marec 2006).
Natan ~ 12.12.2006 @ 00:50
Ko smo ze pri locevalni dieti bi omenil samo dejstvo, da so prav vsi, ki jih poznam, in so se je lotili, dejansko izgubili na tezi. Vendar so prav vsi po koncu diete vse pridobili nazaj, oz. se nekaj vec.
Enkrat za vselej je moramo ze nehati uporabljati besedo DIETA. Vprasanje, ki ga pogosto slisim, ko odklonim hrano brez hranilne vrednost je, ce sem na dieti. Ne, nisem na nobeni dieti, ampak enostavno svojega telesa ne obravnavam kot kanto za smeti...to je vse.
Martinca ~ 08.10.2007 @ 22:21
No, jaz sem tudi shujšala z ločevalno, pa dobila nazaj 1kg, kar niti ni tako dosti. Sicer pa se tudi meni dogaja, da me sprašujejo če sem na dieti, ko me vidijo jest riževe vaflje al pa kako sadje za malico, medtem ko ostali goltajo debele sendviče polne mastne salame in majoneze.
Zapiši svoje mnenje