ZDRAVJE IN FITNES
IZRAČUNAJ SI
Piše: Gregor Vidmar, 05. nov. 2006
Holesterol. Na kaj človek pomisli, ko sliši besedo holesterol? O tem sem povprašal nekaj svojih prijateljev in znancev (preden berete dalje, o tem premislite tudi vi). Odgovori so bili zelo različni in... predvidljivi. Najpogostejše asociacije so bile: povišan holesterol, zamašene žile - ateroskleroza, težave s srcem, povišan krvni tlak, debelost, maščoba, jajca in svinjsko meso. Besedo holesterol torej večina povezuje z bolezenskimi stanji in hrano, ki vsebuje holesterol in ki naj bi posredno povzročala ta bolezenska stanja. A kot bomo videli v nadaljevanju, holesterol v hrani ni bav-bav, ki bi se mu bilo treba na vso moč izogibati in se ga bati.
Holesterol je vosku podobna snov, ki se nahaja v vseh telesnih tkivih, v večjih količinah pa v živčnem sistemu in jetrih. V telesu nastaja v jetrih in nekaterih drugih organih, od zunaj pa ga seveda lahko vnašamo tudi s hrano. Med s holesterolom bogate vire spadajo mlečna maščoba, jajčni rumenjaki, mastno meso, maslo itd. Rastlinske maščobe holesterola ne vsebujejo.
Holesterol v telesu nastaja v odvisnosti od količine že prisotnega; če je v telesu dovolj holesterola, je notranje nastajanje zmanjšano in obratno, če ga v telesu primanjkuje, je nastajanje povečano. Holesterol torej ni nekaj povsem odvečnega in škodljivega, v telesu ima številne življenjsko pomembne funkcije, med drugim tudi:
Na notranje nastajanje pa poleg že prisotne količine holesterola vplivajo tudi nekateri drugi dejavniki, npr. hormoni, količina zaužitih kalorij in stopnja nasičenosti zaužitih maščob (glej tabelo spodaj).
V krvi se holesterol nahaja kot sestavni del lipoproteinov. To so snovi, ki so sestavljene iz beljakovin in maščob. Lipoproteini so odgovorni za transport maščob po krvi, na količino v krvi pa vpliva prehrana, telesna teža, starost, stres, zdravila in hormoni. Na splošno najbolj znana sta HDL (high density lipoprotein = lipoprotein z visoko gostoto) in LDL (Low density lipoprotein = lipoprotein z nizko gostoto).
Popularno se omenjena lipoproteina enači s holesterolom, tako da tudi holesterol delimo na LDL (slabi) in HDL (dobri) holesterol.
Lipoproteini z nizko gostoto (LDL) prenašajo holesterol od jeter do drugih delov telesa. Če je LDL holesterola v krvi preveč, se lahko začne nalagati na stene žil. Dolgoročna posledica takega nalaganja je ateroskleroza – zožanje in otrditev arterijskih žil, ki v razvitem svetu sodi med najbomembnejše vzroke za bolezni in smrt. Zaradi tega je LDLH slab holeterol.
(Mimogrede: čeprav ju večina kar enači, sta ateroskleroza in arterioskleroza dva različna pojma oz. bolezni. Pri aterosklerozi se v žilnih stenah kopičijo predvsem maščobne snovi, pri arteriosklerozi pa kalcij. Slednja je največkrat kar normalna posledica staranja.)
Lipoproteini z visoko gostoto (HDL) pa v nasprotju z LDL prenašajo holesterol iz telesa nazaj proti jetrom, ki nato holesterol presnovijo. Poleg tega HDL tudi zmanjšujejo možnost, da bi prišlo do nalaganja holesterola na žilne stene. Zaradi tega HDL holesterolu pravimo dobri holesterol; je neškodljiv oziroma celo zaželen.
Še en praktičen nasvet, kako si zapomniti, kateri holesterol je slab in kateri dober: HDLH = Hudo Dober holesterol. :)
