Holesterol

Piše: Gregor Vidmar, 05. nov. 2006

Natisni

« Prejšnja stran

Vpliv hrane na holesterol v krvi

Že v 60-ih letih prejšnjega stoletja so znanstveniki odkrili povezavo med povišanim krvnim holesterolom in srčno-žilnimi obolenji. Hkrati se je izoblikovalo tudi osnovno zdravstveno priporočilo za nadzor nad krvnim holesterolom: uživajte nemastno hrano. Maščoba je zlo!

V zadnjih 15 letih je postalo jasno, da holesterol, ki ga vsebuje hrana, zelo malo vpliva na tistega v krvi, informiranost javnosti pa žal ostaja na nivoju izpred 50 let; jajca npr. pri večini še vedno veljajo za zdravju škodljivo živilo. Dejstvo je, da 75% v krvi prisotnega holesterola nastane v telesu, le 25% pa ga absorbiramo iz hrane. Poleg tega podatek o skupnem holesterolu ni najpomembnejši; veliko pomembnejše je razmerje med dobrim in slabim holesterolom oziroma razmerje med skupnim holesterolom in HDLH ali skupnim holesterolom in LDLH. Katero razmerje je boljše za napovedovanje možnosti nastanka srčno-žilnih težav, še vedno ni do konca določeno, se pa strokovnjaki bolj nagibajo v prid razmerju med skupnim holesterolom in HDLH:

  • idealno razmerje je 3,5 ali nižje;
  • razmerje 4,5 pomeni povečano možnost nastanka težav;
  • razmerje 5 ali višje pomeni visoko tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni.

Zgornja razmerja prevedena v absolutne številke pomenijo, da naj bodo pri zdravih ljudeh ciljne vrednosti

  • skupnega holesterola v krvi manjše od 200 mg/dcl (oziroma 5,2 mmol/l),
  • HDL večje od 40 mg/dcl (oziroma 1 mmol/l) in
  • LDL manjše od 100 mg/dcl (oziroma 2,6 mmol/l).

Pri ljudeh, pri katerih že obstaja velika nevarnost srčnih obolenj, ponavadi priporočajo še nižje vrednosti skupnega holesterola in LDL holesterola v krvi ter sorazmerno nekoliko višje vrednosti HDL holesterola.

Vpliv hrane na krvni holesterol in razmerje med HDLH in LDLH pa ni odvisen (samo) od količine maščob, pač pa predvsem od vrste maščob. Spodnja tabela prikazuje, kako določena vrsta maščob vpliva na oba tipa holesterola (več o maščobah lahko preberete v članku Maščobe v prehrani).

Vrsta maščobe

Glavni viri

Vpliv na holesterol

mononenasičene

oreščki (mandlji,lešniki, arašidi…), olive in olivno olje

nižajo LDL; višajo HDL

polinenasičene

sojino, koruzno, laneno in svetlinovo olje, ribe

nižajo LDL; višajo HDL

nasičene

maslo, sir, mleko, kokosovo mleko in olje, kakav

višajo LDL in HDL

trans

margarina, hidrogenirana rastlinska olja, ocvrta hrana

višajo LDL; nižajo HDL

Glavna naloga zdravega človeka v povezavi s kontrolo holesterola v krvi je tako posvečanje pozornosti dejavnikom, ki negativno vplivajo na količino HDL v krvi. Ti dejavniki (na katere ima povprečen, relativno zdrav človek lahko vpliv) pa so: uživanje nasičenih in trans maščob, kajenje, prekomerno pitje alkohola, stradanje, debelost in premalo telesne aktivnosti.

Za konec

Samo zato, ker običajno diagnoza "povišana raven holesterola" pomeni, da moramo raven holesterola znižati, to ni razlog, da bi o holesterolu razmišljali kot o absolutnem zlu. Kot smo pokazali, obstaja škodljiv holesterol (LDLH) in dobrodejen holesterol (HDLH). Z uravnoteženo prehrano, ustreznim kalorijskim vnosom, zmanjšanjem uporabe alkohola in tobaka ter z redno telesno aktivnostjo bomo pripomogli k zdravemu cilju: nižanju LDLH in višanju HDLH. Predvsem ženske, preobremenjene z miti o škodljivosti prehranskih maščob, bi morale redno preverjati ravni svojega holesterola, saj so prenizke ravni holesterola tudi nevarne. Kljub temu, da prenizkim ravnem holesterola v krvi ni bilo posvečene toliko pozornosti, pa so v zadnjem desetletju raziskovalci ugotovili, da prenizke vrednosti holesterola lahko usodno vplivajo:

  • na razvoj srčno-žilnih bolezni;
  • na ljudi, ki že imajo rakavo obolenje;
  • prek zniževanja ravni serotonina pa tudi na razvoj depresije, anksioznosti in povečane agresivnosti.

Ti je članek všeč? Razširi glas na Facebook-u! :)

Označi s tagom (Kaj so tagi?)

Za dodajanje tagov je treba biti prijavljen.

Število komentarjev: 10

Nika ~ 06.11.2006 @ 18:31

Se en mit je razbit...bi si upala trditi, da vecina splosnih zdravnikov o tem nima pojma.
Nasvet za pocvisan holesterol, ki ga tam najveckrat slisis: ne jest jajc :)

Mojca ~ 07.11.2006 @ 18:55

No, to, da naj bi večina zdravnikov nebi imela pojma ... je skoraj malce žaljivo..:) pa pustimo to.
kot zanimivost naj povem, da sem imela na zadnjem službenem zdr. pregledu MOČNO (čez 8!) povišan (slabi, se razume) holesterol.
ker dam roko v ogenj, da zagovo ne od napačne prehrane je bila končna ugotovitev; netoleranca pri
presnavljanju maščob, ali čisto preprosto - stres.
kakor koli ... po treh mesecih pri ponovni kontroli ni bilo o zločestih mastnih možicih ne duha ne sluha.
ob tem naj povem, da je prehrana ves čas bolj, kot ne enaka.
le kdo bi vedel...

Ana ~ 25.01.2008 @ 08:29

Mislim da je zelo dobro napisano, bravo

dffdx ~ 28.05.2008 @ 12:16

Pri meni pa je to dedno, sam se prehranjujem zdravo, sem telesno aktiven in nisem pod stresom ampak jebi ga, holesterolčekje tu, naj povem da ga ima tudi moja mama.

saša ~ 16.11.2008 @ 18:18

Stara sem 32 let. Mamica 2 otrok. V petek sem si dala izmeriti holesterol. Skoraj me je kap. 6.06 sem ga imela. Tako visokemu holesterolu sama,kolikor se poznam predpisujem stres. Moja druga hči,je non stop bolana. Pri zdravnikih smo skoraj več kot doma. Tudi sama sem večinoma z hčerkama,vso delo postorim skoraj sama,potem je tu še služba itd.... Apmak vseeno bom šla tudi do osebne zdravnice... lp

milena ~ 21.03.2009 @ 10:38

Stara sem 55 let, najmanj dvakrat tedensko pretečem po 10 km, kolesarim, hodim v hribe...pojem najmanj kg sadja na dan, skoraj ne mine dan brez solate, mesa skorajda ne jem ( nisem vegetarijanka), jajca uživam samo kot sestavino pripravljenih jedi-redko. Edini greh je, da skoraj vsak dan zaužijem rebro ali dve črne čokolade (85%) in ovčji sir, ki pa je na mizi občasno. Ne jem masla, ne pijem mleka, jogurt jem občasno (1,3%maščobe) s kosmiči...Mislim da se zdravo prehranjujem in dovolj gibljem a so mi na zadnjem pregledu izmerili 6,1 holesterola v krvi. Ne vem, kako ga bom zbijala. Morda je stres. Ima stres res tako veliko vlogo pri povečaen holesterolu v krvi?? LP

ucimse ~ 22.03.2010 @ 13:30

...sem v arahamovih letih in kljub temu , da pazim na prehrano , ga imam 7, 2...kaj mi svetujete ?...čez dn veliko prehodim, drugače pa ne treniram , zanima me tudi če kej pomaga sobno kolo ali orbitrek?... hvalaza mnenja...

G.V. ~ 25.03.2010 @ 09:34

@ucimse: "Pazim na prehrano" je zelo relativen pojem. Sicer pa je nasvet napisan že v članku; začne se z "Glavna naloga zdravega človeka v povezavi s kontrolo holesterola v krvi je tako posvečanje pozornosti dejavnikom, ki negativno vplivajo na količino HDL v krvi ...".

linus ~ 02.08.2010 @ 16:39

Pozdravljeni.

Nova nacionalna študija kalifornijske univerze UCLA (Fonarow, 2009) je razkrila, da vrednosti izmerjenega holesterola v krvi skoraj 75% bolnikov, ki so bili zaradi srčnega infarkta sprejeti v bolnišnico, nikakor niso opozarjale na povečano tveganje za srčno-žilni dogodek. Vrednosti LDL so bile v skladu s trenutno veljavnimi smernicami.

Študija dr. Krumholz-a:

Osebe z nizkim holesterolom (starost 70 let) umirajo 2x pogosteje, kot osebe z višjim.

objava: JAMA 272, 1335-40 1990

Pri 20-25% ljudi povišan holesterol vodi v infarkt, večina njih doživi infarkt kljub normalni vrednosti holesterola v krvi. Zanimivo je, da je bila zgoraj omenjena študija UCLA narejena za GlaxoSmithKline in Pfizer.

50-letna gonja proti pomembnemu delu membran celic in hormonov – holesterolu je velik nateg. Dokaz:

Farmedicina znižuje mejo "varnega" holesterola:

leto varna meja

1980------------- 280 mg/dl = 7,24 mmol/l

1985------------- 240 mg/dl = 6,20 mmol/l

1995------------- 200 mg/dl = 5,17 mmol/l

vir: Official guidelines for doctors: prescription of cholesterol reducers (USA & Europe)

Če ste imeli leta 1980 holesterol 7 mmol/l ste bili zdravi. Leta 1985 ste bili bolani, leta 1995 pa še bolj. Namen nižanja VARNE meje holesterola je prodaja zdravil statinov.

Zakaj pride do infarkta, kot najpogostejše oblike bolezni srca in ožilja, čeprav imate holesterol v varnih mejah?

Vzrok za začetek kopičenje holesterola v žilah je poškodba notranje plasti (endotelija) arterije, ki jo povzroči mehanični stres zaradi pomankanja kolagena in elastina.

Homocistein , lipoprotein (a) in oksidacija poškodbe pospešijo.

Kjer je poškodba tkiva je povsod prisotno vnetje.... CRP.

Ko zgoraj navedeni dejavniki poškodujejo endotel, telo začne "mašiti" te poškodbe-razpoke s holesterolom in ostalim "materijalom".

Bolezen srca se začne s poškodbo arterije. (Vir: Brown-Goldstein Scientific American 19

Vsebnost holesterola je v večini primerov v normalnih vrednostih, glej raziskava UCLA.

Tako, da brez skrbi. Skrbi naj vas stanje vaših arterij, holesterol pa nižajte z vitaminon C.

Spoštovanim zdravnikom pa zatežite z meritvam zgoraj omenjenih dejavnikov tveganja. Verjetno bo odgovor: AAAAAm pri nas tega ne merimo....

g. Vidmarju čestitke za članke na portalu.

Have a healthy day.

Linus

sdanica ~ 10.05.2011 @ 19:53

Resnično zelo malo je zapisanega o tem, kakšne so težave, če ima človek premalo holesterola oz sta slab in dober pod normalnimi mejami vrednostmi; ogromno se le govori o tem, da ne sme biti visok, premalo pa se poudarja tudi ta plat, da ne sme biti prenizek (imam kar nekaj zdravstvenih težav, analiza krvi je pokazala, da imam prenizek holesterol. Moje vrednosti: S-holesterol 3,0 mmol/L; HDL 1,4 mmol/L, LDL - 1,3 mmol/L). Želim najti odgovor, kako lahko te vrednosti dvignem oz kakšni so razlogi, da ga je premalo (morda preveč športa?).

Zapiši svoje mnenje

Ime:

E-mail (ne bo prikazano):

Spletna stran (neobvezno):

Komentar:

Reši enačbo:

3 plus 26 =

Opomba: količine morajo biti cela števila oz. decimalna, zapisana s piko (npr. 10.5)

Išči:

Beljakovine: od do g/100 g

Maščobe: od do g/100 g

Ogljikovi hidrati: od do g/100 g