Piše: Tjaša Vrhovnik, 29. okt. 2006
Zaradi preobilice hrane, slabih gibalnih navad in sedečega življenjskega sloga ima čedalje več ljudi v razvitem svetu težave s svojo telesno sestavo. Pravimo, da imajo težave z odvečnimi kilogrami, čeprav gre običajno najprej za popolnoma porušeno razmerje med pusto telesno maso in maščobnimi oblogami, ki v telesu pogosto prevladujejo v tolikšni meri, da ne predstavljajo samo estetskega, pač pa tudi zdravstveni problem. A kljub temu vedno slišimo govoriti o izgubi telesne teže. O hujšanju, ki v običajnem jeziku pomeni zgolj izgubo telesnih kilogramov. Tako hujšanje le redko prinese trajne rezultate. Namesto o takšnem hujšanju bi morali razmisliti o strategiji, ki nas bo pripeljala do izgube odvečnih maščobnih oblog.
Previsoka telesna teža namreč ni vzrok, pač pa posledica. Nihče, ki se upravičeno bojuje s svojo debelostjo, namreč ni pretežek zato, ker ima 30 kilogramov kosti, 40 kilogramov notranjih organov, 50 kilogramov mišic in 5 kilogramov kože preveč, pač pa zato, ker ima preveč maščobnih oblog (in običajno premalo mišičnega tkiva, količina katerega se spričo negibanja, pogostih diet in nerednih obrokov zmanjšuje na funkcionalni minimum). Čedalje več je prikrite debelosti: predvsem pri mladih ženskah, ki sicer vzdržujejo na videz normalno težo (in to potrjuje tudi indeks telesne teže - kazalec, ki bi ga morali za vselej odložiti na smetišču zgodovine), v resnici pa dosegajo zelo visok odstotek telesne maščobe, ki se manifestira tudi kot "muffin-look": maščobni volančki, ki kopnijo čez pas kavbojk konfekcijske številke iz mikro in nano ranga.
Dejstva, da se odvečna telesna teža skriva v odvečni telesni maščobi, se zaveda premalo hujšajočih. Seveda vsak zna povedati, da se mora znebiti trebušnih volančkov, problem je le v tem, ker se problema lotevajo na napačen način. Hujšanje z namenom zmanjšanja telesne teže je namreč bistveno enostavnejša naloga kot hujšanje z namenom izgube telesne maščobe.
Ampak za mentalno vajo poglejmo, kaj o hujšanju in sorodnih pojmih pravi najvišja slovenska jezikovna avtoriteta - Slovar slovenskega knjižnega jezika:
Bolnik, stradanje, slab gospodar, hujšanje kot slabšanje itd. Tudi če odmislimo mentalne vzorce, ki morebiti temeljijo na (starem) prepričanju, da je debelo boljše, ne moremo mimo občutka, da so s hujšanjem povezane same tegobe.
Ampak nazaj k tezi, da je hujšanje enostavnejše kot izguba telesne maščobe. Zakaj?
Maščobne obloge so za telo nekaj takšnega kot zlate palice za narodno gospodarstvo - le da so valuta, ki se je ne da menjati, poleg tega pa za privilegij, da so lahko pod vašo kožo, porabijo zelo malo energije - so preprosto tam, za razliko od mišic, ki jih je treba neprestano zalagati z energijo, da lahko opravljajo svoje naloge. Shranjevanje odvečne energije (vnešene hrane) v telesno maščobo je posledica evolucijske prilagoditve, ki je našo vrsto (in večino ostalih sesalcev) ohranjala pri življenju tako, da smo se naučili energijo kopičiti za čase, ko je v obliki hrane ne bi mogli dobiti. Naša telesa pa se ne prilagajajo tako hitro, kot teče, denimo, intelektualni napredek človeštva. Kljub temu, da za večino ljudi v razvitem svetu pomanjkanje hrane pomeni zgolj to, da so pozabili napolniti hladilnik, smo vsi še vedno samo bitja s preživetvenim instinktom, kamor sodi tudi kopičenje odvečne energije v maščobne obloge. K temu procesu sodi tudi obratni mehanizem: telo zelo hitro zazna pomanjkanje vnešene energije, a maščobe se ne loti takoj - v paniki se najprej loti največjih porabnikov telesne energije: mišične mase.