Bazalni metabolizem
Piše: Gregor Vidmar, 24. sep. 2006
Metabolizem ali presnova je seštevek vseh kemičnih in fizikalnih sprememb v telesu. Vse te spremembe zahtevajo energijo, ki jo telo dobi iz shranjenih zalog in/ali iz hrane. Nekaj teh kemičnih in fizikalnih sprememb – ter s tem energije – je nujno potrebnih za življenje. Temu pravimo bazalni metabolizem. Bazalni metabolizem je torej minimalna količina energije (kalorij), ki je potrebna za vzdrževanje vseh življensko pomembnih funkcij v mirovanju. Po domače povedano je bazalni metabolizem energija, ki jo človek porabi, če ves dan prespi.
Kljub na videz majhnem deležu bazalni metabolizem predstavlja kar do 70% skupne porabe energije. To je energija, ki se porablja za dihanje, poganjanje krvi po telesu, delovanje živčnega sitema, ohranjanje telesne temperature, normalno delovanje prebavil, izdelavo novih krvnih celic, hormonov itd. Delež je odvisen od številnih dejavnikov, ki bodo predstavljeni v nadaljevanju. Preostala energija – okrog 30% - se porabi za vse ostale »ekstra« aktivnosti.
Bazalni metabolizem je torej največji del energije, ki jo porabimo čez dan in je tako eden ključnih dejavnikov pri tem, koliko hrane moramo zaužiti, če želimo shujšati, se zrediti ali telesno težo le ohranjati. Nanj vplivajo sledeči notranji in zunanji dejavniki:
- Dedni zapis
Kot pri večini drugih fizikalno-fizioloških lastnostih ima tudi pri bazalnem metabolizmu »glavno besedo« dedni zapis. Nekateri ljudje so rojeni s počasnejšim, drugi s hitrejšim metabolizmom. - Spol
Moški imajo običajno več mišične in manj maščobne mase. To pomeni, da imajo tudi hitrejši metabolizem. - Starost
Hitrost bazalnega metabolizma z leti pada. Po dvajsetem letu se zmanjša za približno 2% na 10 let. - Telesna teža
Težji ljudje imajo višji bazalni metabolizem. - Površina telesa
Ta dejavnik odvisen od višine in teže telesa. Ljudje z večjo površino imajo višji bazalni metabolizem. - Odstotek telesne maščobe
Ljudje z manjšim odstotkom telesne maščobe imajo višji bazalni metabolizem. - Prehrana
Vsako omejevanje vnosa kalorij ima za posledico tudi padec bazalnega metabolizma. Pri smiselno sestavljenih dietah lahko sčasoma pade za 10% - 20%, pri nesmiselnih, kamor spada večina popularnih diet, pa tudi za 30%. - Telesna temperatura
Povišanje telesne temperature (npr. zaradi bolezni) vodi do povišanja bazalnega metabolizma. Dvig telesne temperature za 0,5 st.C povzroči povišanje bazalnega metabolizma za okoli 7%. Vendar pa spremembe niso linearne; pri večjih spremembah temperature je sprememba metabolizma še bolj izrazita. Tako ima lahko bolnik, ki ima telesno temperaturo 42 st.C metabolizem povečan tudi do 50%. - Zunanja temperatura
Izpostavljenost hladnemu okolju zvišuje bazalni metabolizem, saj mora telo samo proizvesti toploto za vzdrževanje normalne telesne temperature. Kratkotrajna izpostavljenost vročemu okolju na bazalni metabolizem ne vpliva, saj se spremembe izravnavajo s pomočjo hitrejšega odvajanja toplote. Daljaša izpostavljenost vročini pa bazalni metabolizem lahko dvigne. - Hormoni
Povišanje nivoja nekaterih hormonov pomembno vpliva na povečanje hitrosti bazalnega metabolizma. Najpomembnejši med njimi so T4, T3 (ščitnična hormona) in adrenalin. - Telesna vadba
Visokointenzivna telesna vadba zvišuje hitrost bazalnega metabolizma. Pri srednje in nizkointenzivni vadbi tega učinka žal ni. Lahko pa vadba zviša metabolizem tudi posredno, preko večje količine mišične mase. Ta je namreč energijsko precej bolj potratna kot maščobno tkivo.
Naslednja stran »
