ZDRAVJE IN FITNES
IZRAČUNAJ SI
Piše: Tjaša Vrhovnik, 24. sep. 2006
Sredi 80-tih let prejšnjega stoletja se je Coca-Cola znašla v pravi vojni. Njena glavna konkurenca - Pepsi Cola - je namreč pripravila serijo oglasov, v katerem so prikazovali ljudi, ki so v primerjalnih testih raje izbrali Pepsi. Odziv na to je bila uvedba t.i. New Coke, s katero so se pri Coca-Coli skušali približati okusu Pepsija. Med drugim je to pomenilo več uporabe sintetičnega vanilijevega okusa, kar je - ker je Coca-Cola največji svetovni porabnik vanilije - skoraj spravilo na kolena gospodarstvo Madagaskarja, kjer Coca-Cola nabavlja vanilijo. Ker so bili tudi odzivi javnosti porazni, so v Coca-Coli kmalu spet začeli prodajati dobro, staro Coca-Colo in tako uspeli ohraniti vodilni položaj na trgu gaziranih pijač.
V vseh teh letih je Coca-Coli uspelo ohraniti skrivnostno formulo uspeha - receptura za Coca-Colo je ena od najbolj varovanih industrijskih skrivnosti, čeprav dandanes izkušenim "nosovom" in prehranskim strokovnjakom tudi s pomočjo sodobnih analitičnih metod ne ostane skrita struktura nobenega živila. Ena od domnev, kako Coca-Coli uspe, da niti zaposleni ne izdajo formule, je ta, da zaposleni v Coca-Coli sirup pripravljajo tako, da mešajo sestavine, ki so označene s kodo, ne pa s pravim imenom. Sicer pa lahko vsak med nami opazi, da niso vse Coca-Cole enake: odvisno, v kateri državi jo kupiš. Razlog za to je dejstvo, da krovno podjetje proizvaja samo sirup, pijačo samo pa polnijo lokalna, franšizna podjetja. Ta mešajo sirup, sladkor (oziroma umetna sladila) in vodo na podlagi okusa posameznega tržišča.
Kot že omenjeno, so Coca-Colo v slavno steklenico polnih oblin začeli polniti šele leta 1915. Potreba po tem se je pokazala kmalu po širitvi prodaje. V tistih časih so namreč steklenice namakali v vodi, zato da so jih lahko prodajali kolikor toliko ohlajene. Ker so - namočene v vodi - etikete kmalu odstopile, je prihajalo do frustracij kupcev, saj niso vedeli, ali v roki res držijo Coca-Colo ali katero od drugih pijač. Nekomu se je posvetilo, da bi bilo najbolje, če bi imela Coca-Colina steklenica prepoznavno obliko, ki bi odpravila zmedo in dvom.
Legenda pravi, da je steklenico iznašel švedski emigrant, ki je bil zaposlen v enem od podjetij, ki so imela s Coca-Colo podpisano pogodbo o stekleničenju pijače. Alexander Samuelsson, tako je bilo gospodu ime, naj bi - potem ko je dobil naročilo za izdelavo posebej izstopajoče steklenice - razmišljal o tem, ali bi lahko za navdih pri oblikovanju steklenice uporabil osnovni sestavini: list koke in kolin oreh. V knjižnico je poslal svojega pomočnika, ta pa se je vrnil z napačno skico iz Encyclopedie Britannice - in tako nastala steklenica se je zgledovala po obliki kakavovega ploda. Coca-Cola seveda s kakavom in čokolado nima ničesar skupnega, a steklenica, ki naj bi prinesla ogromno bogastvo lastniku tovarne, se je obdržala.
Okrog in o Coca-Coli kroži obilica nenavadnih zgodb. Da jo uporabljajo za čiščenje krvnih madežev, da se v Coca-Coli čez noč stopi zob, da zaradi kislosti ubija spermo in tako služi tudi kot kontracepcijsko sredstvo, da se lahko uporablja kot uničevalec vodnega kamna, da v dveh nočeh dobesedno "pogoltne" kos mesa itd. Nič od tega ni res, drži pa, da ima določene anti-korozivne lastnosti: fosforna kislina namreč lahko železov oksid spremeni v železov fosfat ter tako ublaži začetne korozijske procese. Na ta način jo nekateri uporabljajo celo pri avtomobilskih akumulatorjih.
Coca-Cola je zanimiva tudi kot dodatek pri kuhanju. Razen različnih receptov za kolina peciva, sladolede in podobno, jo nekateri dodajajo tudi k mesu: ko se meso praži v Coca-Coli, sladkor iz nje karamelizira, kar mesu doda zanimivo aromo.
Pretirano pitje katerekoli gazirane pijače lahko resno načne zdravje - če ne drugega, se bodo nanjo odzvala jetra. Raziskave so pokazale, da rednim uporabnikom gaziranih pijač primanjkuje kalcija (kar lahko vodi k osteoporozi), magnezija, vitamina C, riboflavina in vitamina A. Posebej Coca-Colo mnogi kritizirajo zaradi vsebnosti kofeina, njene dietne različice pa zaradi visokih ravni škodljivega aspartama.
Coca-Cola se že od 20-ih let prejšnjega stoletja bori proti domnevam, da je ena od njenih najbolj škodljivih sestavin fosforna kislina. Nekatere raziskave so pokazale, da Coca-Colina kislost ne presega kislosti drugih pijač, na primer jabolčnega soka.
Mnogi še vedno verjamejo, da Coca-Cola vsebuje kokain. Glede na to, da je snov naravno prisotna v listih koke, ki se uporablja za izdelavo pijače, je povsem pričakovano, da se bo v pijači sami tudi pojavil kokain. V zgodnjih letih se je to dejansko dogajalo, dandanes pa naj bi to bila preteklost. Liste koke, ki jih danes uporabljajo za aromatiziranje pijače, najprej podvržejo procesu, v katerem izločijo alkaloide, ki jih potem uporabljajo v farmacevtski industriji. Ameriška agencija za droge budno nadzira uvoz koke za potrebe proizvodnje Coca-Cole in njeno predelavo v liste za aromo in kokain za zdravila.
Vir: Wikipedia
