Niso vse maščobe slabe

Piše: Gregor Vidmar, Tjaša Vrhovnik, 27. aug. 2006

Natisni
Niso vse maščobe slabe

V članku Maščobe v prehrani so bile predstavljene osnove o maščobah in razlike med maščobnimi kislinami, tokrat pa si bomo ogledali še zakaj je nekatere maščobe nujno vključiti v prehrano (tudi, če želimo shujšati), katere so te maščobe, kakšno vlogo imajo v telesu, maščobno sestavo nekaterih živil in katera živila so tista, ki jih je priporočeno uživati.

Esencialne maščobne kisline

Telo je čudovit stroj, ki zna samo ustvariti snovi, ki jih potrebuje - iz tistega, kar vnašamo vanj, ali iz zalog. Tako lahko poustvari večino maščobnih kislin, ki jih sicer najdemo v živalskih virih.

Obstaja pa skupina maščobnih kislin, ki so nujne za življenje, vendar jih telo samo ne zna sintetizirati niti shraniti za kasnejšo uporabo: uporabi jih lahko le, če in točno takrat, ko jih vnesemo s hrano. To so esencialne maščobne kisline, med katere sodijo maščobne kisline omega 3 in maščobne kisline omega 6.

Vse esencialne maščobne kisline imajo več kot eno dvojno vez (torej so polinenasičene), oznaki omega 3 in omega 6 pa govorita o tem, na katerem atomu ogljika s spodnje strani verige je prva dvojna vez.

Med omega 3 maščobne kisline spadajo:

  • alfa-linolenska kislina (ALA)
  • eikozapentaenojska kislina (EPA)
  • dokozaheksaenojska kislina (DHA)
  • dokozapentaenojska kislina (omega3) (DPA)

Omega 6 maščobne kisline:

  • linolna kislina (LA)
  • arahidonska kislina (AA)
  • gama-linolenska kislina (GLA)
  • dihomo-gama-linolenska kislina (DGLA)
  • dokozatetraenojska kislina (DTA)
  • dokozapentaenojska kislina (omega6) (DPA)

Esencialne maščobne kisline imajo številne življensko pomembne naloge:

  • so strukturni element celičnih membran,
  • so pomemben element pri nastanku hormonom podobnih snovi, ki v organizmu skrbijo za nemoten potek najrazličnejših pomembnih funkcij,
  • pozitivno vplivajo na hitrost presnove – metabolizma,
  • ščitijo mišično tkivo pred razgradnjo,
  • delujejo kot antioksidanti,
  • uravnavajo delovanje hormona inzulina,
  • vplivajo na spomin in učenje
  • uravnavajo očesni pritisk
  • uravnavajo gladko mišičevje in avtonomne reflekse
  • uravnavajo hitrost delitve celic
  • pomagajo pri transportu kisika od rdečih krvnih celic do tkiv
  • nasičene maščobe v krvnem obtoku ohranjajo mobilne
  • pomagajo pri normalnem delvanju ledvic
  • onemogočajo medsebojno lepljenje krvnih celic in s tem zmanjšujejo možnost srčnega infarkta

...in so skratka nadvse pomembne!

Težav z iskanjem virov maščobnih kislin omega 6 ne bi smeli imeti - večina rastlinskih olj jih vsebuje dovolj za človekove potrebe (seveda govorimo o nerafiniranih oljih). Več težav je z maščobnimi kislinami omega 3, čeprav dandanes niso več tako nedosegljive: najdemo jih namreč v lanenem ali svetlinovem olju ter predvsem v ribah, posebej v lososu, tuni in postrvi.

Rastlinske omega 3 maščobne kisline predstavlja predvsem alfa-linolenska kislina, ribe pa so odličen vir EPA, DHA in DPA. Na tem mestu velja še omeniti, da telo potrebuje predvsem EPA in DHA, in čeprav ti dve maščobni kislini v telesu lahko nastajata iz alfa-linolenske maščobne kisline, je ta proces relativno neučinkovit. Prav zaradi tega se priporoča redno uživanje rib. Vsebnost različnih maščobnih kislin lahko najdete v razpredelnici na koncu članka.

Razmerje med maščobnimi kislinami omega 6 in omega 3 naj bo čim bližje 1:1 ali 2:1. To razmerje se lahko doseže z rednim uživanjem rib in ostalih, že naštetih virov omega 3 maščobnih kislin ter omejevanjem uživanja ostalih maščobnih virov. Če omega 3 z navadno hrano ne morete ali ne marate uživati, je priporočljivo, da si omislite nadomestke v obliki prehranskih dodatkov.

Naslednja stran »

Opomba: količine morajo biti cela števila oz. decimalna, zapisana s piko (npr. 10.5)

Išči:

Beljakovine: od do g/100 g

Maščobe: od do g/100 g

Ogljikovi hidrati: od do g/100 g