Te presnete kalorije

Piše: Tjaša Vrhovnik, 31. jul. 2006

POJDI NA STRAN: 1 | 2 |

« Prejšnja stran

Kako vse to koristno uporabiti?

Pri hujšanju in rejenju gre preprosto za dve plati energijske bilance. Če vemo, da 65 kg težka zrela ženska, ki opravlja pretežno sedeče delo in se s športom ne ukvarja, dnevno potrebuje približno 1500 kcal, lahko tri prognoze njenega (ne)ravnovesja skiciramo takole:

zaužitih

Energijo, ki jo vsebuje hrana, človek namreč potrebuje za vse, kar (zavestno ali nezavedno) počne: dihanje, prebava, bitje srca, premikanje, mišljenje, delo, gibanje, šport, celo spanje... Hrano, ki jo zaužijemo, telo s pomočjo encimov razgradi in uporabi za vse "tekoče" procese. Če samo spimo, seveda rabimo nek minimum energije, če pa smo ves dan zelo aktivni, se raven porabe dvigne in pojesti bomo morali več hrane (pomeni: vnesti več energije). Naša 65-kilogramska ženska se, denimo, odloči, da bo vsako jutro tekla 30 minut. Ker je zelo zagreta, teče precej intenzivno in tako porabi dodatnih 300 kcal denovno. Njena energijska bilanca se je zdaj temeljito spremenila:

zaužitih

Kar želim prikazati, je pomen energijskega vnosa na to, kaj se dogaja z našim telesom: če vnesemo več, kot porabimo, se redimo, s prenizkim vnosom pa hujšamo. Tu količina gibanja v principu ne igra nobene vloge - če zjutraj tečemo pol ure, čez dan pa za šalo mlatimo energijsko bogato hrano, se še vedno lahko zredimo. Marsikdo namreč misli, da si s 30 minutnim potenjem na tekaški stezi zasluži kraljevski tretma po tej muki. To je napaka: telo ne funkionira na zaslugah, ampak na potrebah. Pri tem se ravna izjemno racionalno: kar dobi preveč, preprosto shrani. V človeškem telesu je praktično ena sama vrsta trajnih shramb energije - to so tako osovražene maščobne obloge.

Prehranjevanje je v temelju zelo preprosta matematika in kot smo ugotovili, je osnovna enota te matematike kalorija (oziroma kilokalorija). Kalorije s hrano vnašamo, "iznašamo" (porabimo, pokurimo) pa tako, da v raznolikih in številnih živjenjskih procesih proizvajamo toploto. Kar gre noter, naj gre tudi ven. Če ven ne gre, se bo zataknilo na bokih, zadnjici itd.

In končno: "Pa saj niso vse kalorije enake!"

Na ta argument imam dva odgovora. Če mislite, da niso vse kalorije enake zato, da se z "določenimi kalorijami" bašete do onemoglosti, žal nimate prav. Kalorija je kalorija, tako kot je meter samo meter in ne 90 cm. Tisti, ki je razširil to zlorabljeno resnico, je namreč vedel, da se energija, vnešena iz različnih virov, v telesu drugače obnaša. V telesu se energijski potencial namreč lahko porablja na dva osnovna načina:

• ogljikovi hidrati in maščobe kot neposreden vir energije za gibanje in aktivne življenjske procese;
• beljakovine kot gradbeni material: energija se v tem primeru uporabi za tvorbo funkcionalnih tkiv telesa (obnova organov, prirast mišične mase...).

Beljakovine imajo tako presnovo, da se težje shranjujejo v maščobne depoje, kljub temu pa se je najbolje držati dejstva "kalorija je kalorija". To je najenostavnejša resnica, ki jo lahko s pridom uporabimo za doseganje različnih ciljev. Šele potem, ko smo svojim ciljem priredili lastno energijsko bilanco, je pametno narediti korak naprej in na podlagi določenega energijskega vnosa izkoristiti specifike energijskega potenciala in načina presnove različnih makrohranil.