ZDRAVJE IN FITNES
IZRAČUNAJ SI
Piše: Tina Batista, 02. jul. 2006
Ste se kdaj vprašale, koliko stvari poveste takrat, ko ne govorite? Razen če ste izjemno nadarjene igralke, svoji okolici neprestano pošiljate sporočila o svojih mislih in čustvih - tudi če ste popolnoma tiho!
Raziskave so pokazale, da z besedami povemo komaj 7% vsega, kar v obliki takih ali drugačnih sporočil sevamo v okolico. Ostalih 93% informacij sporočamo neverbalno. 55% komunikacije temelji na vidnih, 38% pa na slišnih zaznavah (na primer: barva tona vašega glasu). Z neverbalnimi sporočili delujemo tako v zasebnem kot v poslovnem življenju in če drugi ljudje lahko vidijo, česar mi ne povemo, se nam slabo piše. Govorica telesa bi se morala ujemati s tistim, kar prihaja iz naših ust.
Najbolj neposreden način komunikacije so oči. Že sam pogled, usmerjen v drugo osebo, pomeni, da nas na tak ali drugačen način zanima. Če ne moremo vzpostaviti stika iz oči v oči, sporočamo, da nam druga oseba ne pomeni nič in da nas ne zanima. Pretirano vztrajanje pri gledanju v oči pa je tudi lahko moteče: za pristne odnose medsebojnega spoštovanja velja, da naj bi si v oči gledali približno 60% časa.
Drugi pomembni kanal sporočanja je izraz na obrazu. Nasmeh je kurir dobrih novic in pozitivnih odnosov - primeren je takorekoč v vsaki življenjski situaciji, razen ko se soočamo s smrtjo. Prijazno smehljanje izžareva toplino in občutek zaupanja. Preverite, kako čudežno deluje: če se boste smehljali, bodo ljudje lažje sprejemali vaše ideje in stališča.
Usta so lahko izdajalska tudi takrat, ko smo tiho. Posebni gibi z ustnicami, grizenje ali obračanje na eno stran lahko sogovorniku dajejo vtis, da bodisi razmišljate o nečem, kar je bilo izrečeno, ali pa preprosto nekaj prikrivate.
Tudi položaj glave ima svoj pomen: če želite ustvariti prijateljsko in odprto vzdušje, boste glavo nagnili vstran. Tako boste oddajali sporočilo o tem, da ste sproščeni in da niste v stanju pripravljenosti. Prav slednje pa utegnete sporočati, če boste glavo držali pretogo pokonci. V službenem okolju bo najbolje, če glavo držite pokonci, a še vedno sproščeno: dajati morate vtis samozavesti in določene avtoritete, ni pa dobro, če s položajem glave izražate napadalnost ali nesproščenost.
Z rokami lahko veliko poveste o tem, kakšen je vaš odnos do sveta oziroma konkretne situacije. Če ste kdaj delale z ljudmi, so vam verjetno rekli, da vas stranke nikoli ne smejo videti s prekrižanimi rokami: v takem položaju bodo drugi o vas mislili, da vas ne zanimajo, da vam ni do tega, da bi jim pomagali, da ste zaprti za njihove ideje in da se z njimi ne strinjate. Roke na prsih seveda sklenemo tudi takrat, ko nas zebe, ampak če vaš sogovornik ne vidi, da drgetate, in če na to, da vas zebe, ne bo mogel sklepati iz okoliščin, vas bo imel za grobo, zaprto in nedostopno.
Ne samo položaj - tudi način uporabe rok pove veliko o vas: lahko vaši podobi koristi ali pa škodi. Če radi pri razlaganju o stvareh vse ponazorite z rokami, bodite previdni: ljudje utegnejo misliti, da tako skrivate svojo nesamozavest in nezrelost. V poslovnem svetu pa je na splošno bolje, če gestikulacijo z rokami omejite na skrajni minimum: spodobi se, da imate roke ob sebi in sproščene. V takem položaju boste videti zaupanja vredna oseba. Za bolj temperamentne med nami je takšna naloga kar težavna: a nič ni izgubljenega - položaj rok lahko preprosto vadite. Rek "vaja dela mojstra" tudi tu drži kot pribit. Čez čas se vam bo zdelo popolnoma naravno, da roke mirno držite ob sebi.
Pogosto je zelo pomembno tudi, ali imamo roke (dlani) vidne. Še posebej v službi nikakor ne moremo imeti rok v žepu, pod mizo ali za hrbtom. Tudi praskanje po vratu ali kodranje pramena las s prstom nikakor nista sprejemljiva za poslovno okolje. Če imate opravka s pripadniki drugih kultur, se morate pred srečanjem nujno pozanimati o njihovem razumevanju določenih telesnih gest - nekatere so namreč dokaj univerzalne (na primer nasmeh), druge pa lahko za nas pomenijo nekaj pozitivnega, vašega gosta pa utegnejo popolnoma odbiti!
